Papež Janez Pavel I.: Razlika med redakcijama

image=[[Slika:Papa juanpabloi.jpg]] |

'''Papež Janez Pavel I.''' ([[Latinščina|latinsko]] Ioannes Paulus PP. I.), rojstno ime Albino Luciani, * [[17. oktober]] [[1912]], [[Canale d'Agordo]] ([[Italija]]), † [[Apostolska palača]] [[Vatikan]], papež.

Njegovo 33-dnevno papeževanje je [[Seznam 10 najkrajših pontifikatov|eden najkrajših pontifikatov]] v zgodovini papeštva, in je povzročilo, da je bilo leto [[1978]] [[leto treh papežev]]. Čeprav je umrl še preden je lahko začel izpolnjevati papeške dolžnosti, se je močno vtisnil v spomin ljudskih množic, in sicer kot ''smehljajoči papež'', s čimer se kaže podobnost s ''Papežem Janezem Dobrim'', splošno priljubljenim [[Papež Janez XIIIXXIII.|Janezom XXIII.]]

Bil je prvi papež, ki si je izbral dvojno ime, v čast svojima predhodnikoma papežema [[Papež Janez XXIII.|papežem JanezomJanezu XXIII.]] in [[Papež Pavel VI.|PavlomPavlu VI.]] Prav tako je bil prvi, in za zdaj edini, ki je v uradnem imenu uporabil števnik ''prvi''.

Zaradi nenadne smrti in nasprotujočih si podatkov o okoliščinah, so se razširile domneve, da je bil Janez Pavel I. umorjen. O tem je bilo napisanih več knjig, ki poskušajo potrditi eno ali drugo različico smrti - srčno kap ali pa umor. Publicist [[David Yallop]], denimo, je napisal knjižno uspešnico V božjem imenu, v kateremkateri je smrt povezal z vatikanskim bančnim škandalom. Leta 1987 je nato [[David Cornwell]] izdal knjigo Nočni tat, v kateri pa domnevni umor zanika in potrdi uradno vatikansko različico, ki smrt pripisuje srčnemu napadu. Leta 2006 je [[Lucien Gregoire]] izdal knjigo Umor v Vatikanu, v kateri znova argumentira, zakaj bi lahko bil Janez Pavel I. umorjen. Slednji avtor umor povezuje z liberalnimi pogledi in reformističnimi željami novega papeža, neskladnimi s skrajnimi desničarskimi krogi znotraj Cerkve, prav tako z njegovo željo prevetriti vatikanske finance. S prvim papeškim dekretom je ukazal popoln pregled vseh cerkvenih financ. Trupla Janeza Pavla I. niso nikoli obducirali, zato vzroka smrti niso nikoli objektivno potrdili.

Tako kot njegova smrt je tudi življenje polno navzkrižnih trditev. Po uradni vatikanski različici so bila njegova stališča konservativna in v skladu cerkveno doktrino in dogmo. Toda avtorji, kot je Lucian Gregoire, zagovarjajo nasprotno: da je z dejanji, pisanjem in stališči pripadal skrajni liberalni levici v Cerkvi. Kot dokaz najbolj pogosto navajajo njegovo pismo iz leta [[1968]], v katerem je ostro napadel encikliko Pavla VI. ''Himanae[[Humanae ViraeVitae]] '' in cerkveno prepoved kontracepcije. Del svojih pogledov je zapisal v knjigi ''Illustrissimi'', pri čemer nekateri avtorji trdijo, da so izdaje pred njegovo smrtjo bolj pristno avtentične kot po njej. <ref>Gregoire, Lucien (2007): Umor v Vatikanu, Ciceron, Mengeš, str. 136.</ref>

Izhajal je iz revne družine in tudi sicer je bil znan po skromnosti. Večkrat se je med ljudmi sprehajal v običajnih oblačilih in se izogibal protokolu. Kot zanimivost velja navesti, da se je v Vatikan, ko je postal papež, s svojim tajnikom pripeljal v odsluženi [[lancia 2000|lancielancii 2000]], ki ne pritiče statusu kardinala. Pokopali pa so ga v leseni krsti iz borovega lesa. Običajno ni nosil [[ribičevega prstana]] in ni iztegoval roke za protokolarni poljub.