'''Linz''' je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[Avstrija|avstrijske]] [[zvezna dežela Avstrije|zvezne dežele]] [[Gornja Avstrija|Gornje Avstrije]] ob [[reka|reki]] [[Donava|Donavi]]. Mesto šteje okoli 187.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]].
Mesto so ustanovili [[Rimljani]], ki so ga imenovali ''Lentia'', verjetno po keltskem imenu lentos za ovinek ali zavoj. Tako je od samega začetka mesto povezano z Donavo, ki tukaj dela zavoj.
Za varovanje prehoda reke so sredi prvega stoletja postavili kastel in ga v drugem stoletju še povečali.
Lentio so večkrat napadla in uničila germanska plemena, vendar je preživela selitve narodov. Do l. 799, ko je prvič omenjea z nemškim imenom Linze ni znanega veliko. Med vladavino Karolingov je trg (od l.806) pobiral carino za celoten Traungau. Pod Babenberžani (l.1210) postane mesto in služi, kot mejna utrdba za ščit pred Bavarci. Mitnina, ki jo pobira mesto, je eden pomembnejših virov zaslužka avstrijskih vojvod.
Ugled mesta je strmo naraščal in Friderih lll. ga med letoma 1489 in 1493 postavi za središče Svetega rimskega cesarstva. V času reformacije je bil Linz do l. 1600 protestantski, takrat je nastala tudi deželna hiša v renesančnem stilu. Pozneje je bila v njej nastanjena šola, v kateri je med 1612 in 1626 učil [[Johannes Kepler]]. Po protireformaciji in trideset letni vojni se mesto barokizira.
Sredi 19. stoletja so začeli po Donavi pluti s parniki in 1832 je bila v Češke Budjevice speljana prva železnica na kontinentu. Vlak so takrat vlekli konji. V začetku so tudi tramvaje vlekli konji, ko pa jih je zamenjala elektrika, je Linz dobil adhezijsko železnico z največjim nagibom na svetu, ki je kot danes najstarejša ohranjena na svetu.
Blizu Linza v mestu [[Leonding]] sta pokopana [[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] starša. Hitler je hodil v šolo (»Fadingergymnasium«) v Linzu, vendar je ni končal in je odšel na šolo v [[Steyr]].
Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je Linz postal veliko industrijsko področje s kemično in jeklarsko industrijo za [[nacizem|nacistični]] vojaški stroj. Veliko tovarn so v Linz preselili iz na novo zasedene [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]. Na Donavi, ki teče po najvzhodnejšem delu mesta in deli okrožje Urfahr od ostalih delov mesta, je bila po vojni razmejitvena črta med ameriškimi in sovjetskimi vojaškimi enotami.
Nedaleč od mesta je zloglasno nacistično [[koncentracijsko taborišče]] [[nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]].
Linz je še danes industrijsko mesto. Glavni industrijski družbi sta velik koncern VOEST (poznan po postopku LD (»Linz-Donauwitz«) za proizvodnjo [[jeklo|jekla]]) in njegov kemični del »Chemie Linz«, oba v pristanišču blizu Donave. Mesto je pogosto prizorišče glasbenega in umetniškega dogajanja, ki je v njem in v Zgornji Avstriji globoko zasidrano.
Glavna ulica »Landstrasse« vodi od trga »Blumauerplatz« do glavnega trga, kjer sredini stoji visok kužni steber »Pestsäule« (znan tudi kot »Dreifaltigketssäule«), ki spominja na umrle med epidemijo [[kuga|kuge]].
[[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]] je v Linzu leta [[1783]] napisal svojo Simfonijo št. 36 za izveden koncert v mestu. Delo je danes znano kot ''Simfonija mesta Linz''. Prva različica [[Anton Bruckner|Bruckner]]jeve ''Simfonije št. 1 v c-molu'' je znana kot različica Linz.
[[Ars Electronica Center]] (AEC) ob severnem bregu Donave (v okrožju Urfahr) prek predela Alt Stadt domuje en od redkih javnih 3D [[CAVE]]-ov v [[Evropa|Evropi]]. Vsako leto se v tem središču zbirajo tehnološko usmerjeni umetniki na [[Festival Ars Electronica|Festivalu Ars Electronica]].
Leta [[2003]] so ob bregu Donave zgradili sodobno umetnostno galerijo »Lentos«. Stavbo lahko ponoči osvetlijo v različnih barvah.
== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Avstriji]]
* [[Letališče Linz]]
== Zunanje povezave ==
* http://www.linz.at/ (v nemščini)
* [http://www.linz1.at Linz]
* http://www.linz.cz/ (v češčini)
{{at-naselje-stub}}
[[Kategorija:Mesta v Avstriji]]
[[Kategorija:Naselja ob Donavi]]
[[Kategorija:Gornja Avstrija]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
