Nevroglija: Razlika med redakcijama

dodanih 1.343 zlogov ,  pred 10 leti
dp. + slika + referenca
 
(dp. + slika + referenca)
== Vrste nevroglijskih celic ==
 
=== [[Mikroglija]] ===
Mikroglijske celice so specializirani [[makrofag]]i, ki so sposobne gibanja in [[fagocitoza|fagocitoze]] ter na ta način ščitijo živčne celice [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]], poleg tega pa so tudi [[antigen predstavitvena celica|antigen predstavitvene celice]]. Mikroglija predstavlja okoli 15 odstotkov vseh celic osrednjega živčnega sistema., Vnahajajo primerjavipa zse makroglijotako sov mikroglijske[[siva celicemožganovina|sivi]] manjšekot intudi zvezdaste[[bela oblike.možganovina|beli možganovini]].
 
V primerjavi z makroglijo so mikroglijske celice manjše in zvezdaste oblike. [[Celično jedro|Jedra]] so ponavadi majhna in okrogla, kar nakazuje na neaktivnost celice, lahko pa so podolgovata, kar nakazuje na aktivnost celice.
 
===[[Makroglija]]===
Centralna makroglija je glija v osrednjem živčevju, h kateri spadajo [[ependim|ependimske celice]], [[astrocit]]i in [[oligodendrocit|oligodendroglijske celice]].
 
===== Astrociti =====
[[Slika:Gfapastr5.jpg|thumb|Astrociti.]]
Astrociti so najbolj razprostranjena vrsta glijskih celic v osrednjem živčevju. So zvezdaste oblike. Uravnavajo okolje živčnih celic z odstranjevanjem [[ion]]ov (zlasti [[kalij]]a), iz okolice [[kemična sinapsa|sinaps]] pa odstranjujejo [[nevrotransmiter|živčne prenašalce]], kot sta [[glutamat]] in [[GABA|Gama-aminomaslena kislina]] (GABA). Astrociti so tudi pomembni gradniki [[krvno-možganska pregrada|krvno-možganske pregrade]] ({{lang-la|membrana limitans gliae perivascularis}}) ter vplivajo na vazokonstrikcijo in vazodilatacijo kapilar s sproščanjem [[arahidonska kislina|arahidonske kisline]], katere presnovki so vazoaktivni. Na površini so prisotni [[receptor (biokemija)|receptorji]] za aminokisline (npr. GABA), peptide (npr. natriuretični hormon in angiotenzin II) in [[kateholamin]]e, zaradi česar so se sposobni odzvati na ustrezne dražljaje. Med posameznimi celicami astrocitov se nahajajo [[presledkovni stik]]i, po katerih poteka neposredna komunikacija med celicami.
 
V splošnem obstajata dve vrsti astrocitov: '''protoplazemski''' in '''vlaknati (fibrilarni) astrociti'''. Obe vrsti celic imata podobne funkcije, a se morfološko razlikujeta. Protoplazemski astrociti imajo kratke, debelejše in zelo razvejane izrastke in se nahajajo zlasti v sivi možganovini. Vlaknati astrociti imajo daljše, tanjše in manj razvejane izrastke in so prisotni predvsem v beli substanci.
 
=====Oligodendrociti=====
[[Slika:Oligodendrocyte.png|thumb|right|Oligodendrocit.]]
Oligodendrociti so glijske celice, ki obdajajo [[akson]]e živčnih celic v osrednjem živčevju in tvorijo mielinske ovojnice. Mielin predstavlja električni izolator, ki omogoča hitrejše prevajanje električnih impulzov po nevronih. Glede na jedro so podobni [[limfocit]]om in je okroglo z gosto [[kromatin]]sko strukturo.
 
 
=====Ependimske celice=====
Ependimske celice so izo- do visokoprizmatske celice, ki obdajajo možganske ventrikle in centralni kanal [[hrbtenjača|hrbtenjače]]. Pomagajo pri cirkulaciji [[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možgansko-hrbtenjačne tekočine]]. S pomočjo [[tesni stik|tesnih stikov]] tvorijo t.i. krvno-likvorsko pregrado, ki preprečuje proteinom in drugim večjim molekulam vstop v možgansko-hrbtenjačno tekočino.
 
====Periferna nevroglija====
Nevroglijske celice v [[obkrajno živčevje|obkrajnem živčevju]], kamor prištevamo [[Schwannova celica|Schwannove celice]] in [[amficit]]e.
 
=====Schwannove celice=====
Schwannove celice ali nevrolemske celice imajo podobno vlogo v obkrajnem živčevju kot oligodendrociti v osrednjem živčevju. Obdajajo aksone perifernih nevronov. Sposobne so tvoriti mielinsko ovojnico, poleg tega pa izkazujejo tudi fagocitno aktivnost.
 
=====Amficiti=====
Amficiti, trofociti, plaščne ali satelitske celice so majhne glijske celice, ki obdajajo površino perifernih nevronov in pomagajo vzdrževati ustrezno kemično okolje.
 
== Opombe in reference ==
[[Kategorija:Živčevje]]
* Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill.
 
[[Kategorija:Živčevje]]
 
[[de:Gliazelle]]