Nevroglija: Razlika med redakcijama

=== [[Mikroglija]] ===

Mikroglijske celice so specializirani [[makrofag]]i, ki so sposobne gibanja in [[fagocitoza|fagocitoze]] ter na ta način ščitijo živčne celice [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]], poleg tega pa so tudi [[antigen predstavitvena celica|antigen predstavitvene celice]]. Mikroglija predstavlja okoli 15 odstotkov vseh celic osrednjega živčnega sistema., Vnahajajo primerjavipa zse makroglijotako sov mikroglijske[[siva celicemožganovina|sivi]] manjšekot intudi zvezdaste[[bela oblike.možganovina|beli možganovini]].

===== Astrociti =====

Astrociti so najbolj razprostranjena vrsta glijskih celic v osrednjem živčevju. So zvezdaste oblike. Uravnavajo okolje živčnih celic z odstranjevanjem [[ion]]ov (zlasti [[kalij]]a), iz okolice [[kemična sinapsa|sinaps]] pa odstranjujejo [[nevrotransmiter|živčne prenašalce]], kot sta [[glutamat]] in [[GABA|Gama-aminomaslena kislina]] (GABA). Astrociti so tudi pomembni gradniki [[krvno-možganska pregrada|krvno-možganske pregrade]] ({{lang-la|membrana limitans gliae perivascularis}}) ter vplivajo na vazokonstrikcijo in vazodilatacijo kapilar s sproščanjem [[arahidonska kislina|arahidonske kisline]], katere presnovki so vazoaktivni. Na površini so prisotni [[receptor (biokemija)|receptorji]] za aminokisline (npr. GABA), peptide (npr. natriuretični hormon in angiotenzin II) in [[kateholamin]]e, zaradi česar so se sposobni odzvati na ustrezne dražljaje. Med posameznimi celicami astrocitov se nahajajo [[presledkovni stik]]i, po katerih poteka neposredna komunikacija med celicami.

V splošnem obstajata dve vrsti astrocitov: '''protoplazemski''' in '''vlaknati (fibrilarni) astrociti'''. Obe vrsti celic imata podobne funkcije, a se morfološko razlikujeta. Protoplazemski astrociti imajo kratke, debelejše in zelo razvejane izrastke in se nahajajo zlasti v sivi možganovini. Vlaknati astrociti imajo daljše, tanjše in manj razvejane izrastke in so prisotni predvsem v beli substanci.

Oligodendrociti so glijske celice, ki obdajajo [[akson]]e živčnih celic v osrednjem živčevju in tvorijo mielinske ovojnice. Mielin predstavlja električni izolator, ki omogoča hitrejše prevajanje električnih impulzov po nevronih. Glede na jedro so podobni [[limfocit]]om in je okroglo z gosto [[kromatin]]sko strukturo.

Ependimske celice so izo- do visokoprizmatske celice, ki obdajajo možganske ventrikle in centralni kanal [[hrbtenjača|hrbtenjače]]. Pomagajo pri cirkulaciji [[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možgansko-hrbtenjačne tekočine]]. S pomočjo [[tesni stik|tesnih stikov]] tvorijo t.i. krvno-likvorsko pregrado, ki preprečuje proteinom in drugim večjim molekulam vstop v možgansko-hrbtenjačno tekočino.

Amficiti, trofociti, plaščne ali satelitske celice so majhne glijske celice, ki obdajajo površino perifernih nevronov in pomagajo vzdrževati ustrezno kemično okolje.