Ögedej: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Izvolitev za velikega kana |
Širjenje na Srednji Vzhod |
||
Vrstica 38:
Džingiskan je imel Ögedeja za spoštljivega in plemenitega človeka<ref name="History" /> in njegova karizma je vsak delno kriva, da je Mongolsko cesarstvo ostalo na poti, ki jo je začrtal njegov oče in da so razmere v veliki večini cesarstva ostale stabilne ves čas njegovega vladanja. To mu je uspelo predvsem zato, ker je bil izjemno pragmatičen človek, ki je poznal meje svojih zmožnosti. Nikoli si ni delal utvar, da je kot vojak in organizator enak svojemu očetu, vendar je znal izkoristiti vse možnosti, ki so bile v danem trenutku najbolj primerne.
==Osvajanja==
===Širjenje na Srednji Vzhod===
Po uničenju Horezmskega cesarstva se je Džingiskan leta [[1226]] obrnil proti kitajskemu cesarstvu Hsi Hsia. Istega leta se je zadnji horezmski vladar Džalal ad-Din Mingburnu vrnil v [[Perzija|Perzijo]], da bi oživil cesarstvo, ki ga je izgubil njegov oče Mohamed ‘Ala al-Din II.. Mongoli so proti njemu poslali vojsko, ki je bila leta [[1127]] pri Damganu poražena. Na Džalal ad-Dina so nato poslali še eno vojsko, ki je pri [[Isfahan|Isfahan]]u sicer zmagala, vendar svoje zmage ni bila sposobna izkoristiti.
Ögedej se je zato odločil za obsežnejšo invazijo na Perzijo in je iz [[Buhara|Buhare]] poslal nadnjo vojsko 30.000-50.000 vojakov pod poveljstvom najslavnejšega mongolskega generala Čormakana. General je leta [[1230]] prekoračil [[Amu-Darja|Amu-Darjo]] in brez odpora zasedel [[Veliki Horasan|Horasan]]. V Horasanu je pustil velik oddelek vojske pod poveljstvom Dajir Nojana z nalogo, da napade zahodni Afganistan. Čormakan je jeseni [[1230]] z glavnino vojske napadel severno perzijsko pokrajino Mazandaran in se izogibal gorskih področij južno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], ki so jih nadzirali Ismaelci.
Ko je Čormakan prišel do Šahr-e Raya, je postavil zimski tabor in razposlal svoje armade, da pokorijo ostane severne Perzije. Leta [[1231]] je povedel svojo vojsko proti jugu in hitro zasedel mesti Qom in Hamadan, od tam pa je poslal vojsko v pokrajini Fars in Kerman. Vladarja obeg pokrajin sta se hitro vdala in raje pristala na plačevanje davkov kot na uničenje svojih držav. Dajir je medtem na vzhodu izpolnil svojo nalogo in zasedel [[Kabul]], Gazni in Zabulistan. Vladarja Džalal al-Dina so pregnali v Zakavkazje in celo Perzijo priključili Mongolskemu cesarstvu.
==Reference==
| |||