Trombocit: razlika med redakcijama

dodanih 819 zlogov ,  pred 11 leti
dp. + pp.
m (robot Dodajanje: hi:बिम्बाणु)
(dp. + pp.)
'''Krvne ploščice''' ali '''trombociti''' so [[Kri|krvne]] [[Celica|celice]], ki mašijo rane na [[Organizem|organizmu]] in s tem preprečujejo prevelike izgube krvi. Zato so trombociti izredno pomembni pri [[homeostazahemostaza|homeostazihemotazi]], saj je izguba krvi za vse homeostatske procese usodna (npr. prenašanje [[kisik]]a).
 
V kubičnem [[Milimeter|milimetru]] (mm<sup>3</sup>) krvi je od 150,000 do 300,000 trombocitov, od tega je 40% v [[vranica|vraničnem]] [[krvnem obtoku]]. V krvnem obtoku preživijo od 8 do 10 dni, nato pa jih odstranijo [[monociti|makrofagi]].
 
Krvne ploščice pravzaprav niso prave celice, temveč le ovitki [[Celična membrana|celične membrane]], v katerih so različne snovi, ki ob poškodbi reagirajo z drugimi snovmi v krvi. Nastajajo torej kot drobci večjih celic, imenovanih '''megakariociti'''. Pri slednjih z zorenjem [[citoplazma|citoplazme]] nastajajo zrnca (granule), mešički (vezikule) z lizosomnimi granulami in sistem demarkacijskih membran, ki razmejujejo citoplazmo, iz katere nastanejo trombociti.
Sam proces mašenja ran je skupek treh mehanizmov: ko se poškoduje velika [[krvna žila|žila]], npr. [[arterija]] ali [[vena]], sprva trombociti začnejo sproščati [[nevrotransmiter]] [[serotonin]], ki vpliva na gladke mišice v žilah. Zatem se sproži drugi mehanizem, to je skrčenje žil, s katerim se rana zoži. Slednje je zelo pomembno, saj omogoča zadnji mehanizem, t.j. nastajanje krvnega strdka, ki nastane kmalu zatem.
 
Pri barvanju po klasični metodi po Giemsi ločimo temnomodro sredico, imenovano '''granulomera''', ter obdajajoči svetlomoder pas, imenovan '''hialomera'''. Glavne sestavine hialomere so [[mikrotubul]]i in [[aktinski filament]]i. V granulomeri je majhno število [[mitohondrij]]ev, nekaj [[glikogen]]a, [[peroksisom]]i ter trije tipi zrnc: alfa (α), delta (δ) in lamba (λ). Alfa zrnca vsebujejo različne koagulacijske faktorje, delta vsebujejo [[kalcij]]eve [[ion]]e (Ca<sup>2+</sup>), [[adenozin difosfat]] (ADP), [[adenozin trifosfat]] (ATP), [[serotonin]], [[histamin]] in [[pirofosfataza|pirofosfatazo]], lamda pa so v bistvu [[lizosom]]i, ki vsebujejo hidrolitične encime.
 
== Vloga pri hemostaza ==
Sam proces mašenja ran, tj. zaustavitve krvavitve, je skupek treh mehanizmov: ko se poškoduje velika [[krvna žila|žila]], npr. [[arterija]] ali [[vena]], sprva trombociti začnejo sproščati [[nevrotransmiter]] [[serotonin]], ki vpliva na gladke mišice v žilah. Zatem se sproži drugi mehanizem, to je skrčenje žil, s katerim se rana zoži. Slednje je zelo pomembno, saj omogoča zadnji mehanizem, t.j. nastajanje krvnega strdka, ki nastane kmalu zatem.
 
Strjevanje krvi oz. nastajanje krvnega strdka je rezultat delovanja koagulacijskih dejavnikov in trombocitov, poteka appa prav tako v treh stopnjah:
# Iz pretrganega tkiva se sprostijo snovi, ki skupaj s kalcijevimi ioni aktivirajo [[tromboplastin]], [[encim|encimski]] aktivator.
# Encimski aktivator aktivira strjevalni faktor protrombin in druge faktorje; iz protrombina tako nastane trombin in slednji omogoči skupaj z različnimi strjevalnimi faktorji naslednjo stopnjo.
# Encimi skupaj s kalcijevimi ioni izzovejo reakcijo, pri kateri s pomočjo trombina (v vlogi [[katalizator|katalizatorja]] razcepijo fibrinogen na 2 dela, ki se zlepita v dolgo nitasto beljakovino fibrin; zatem se več fibrinov poveže v vlaknato mrežico, v katero se ujamejo krvne [[celica|celice]]: nastane krvni strdek.
 
Krvne ploščice pravzaprav niso prave celice, temveč le ovitki [[Celična membrana|celične membrane]], v katerih so različne snovi, ki ob poškodbi reagirajo z drugimi snovmi v krvi. Nastajajo torej kot drobci večjih celic, imenovanih '''megakariociti'''. Pri slednjih z zorenjem [[citoplazma|citoplazme]] nastajajo zrnca (granule), mešički (vezikule) z lizosomnimi granulami in sistem demarkacijskih membran, ki razmejujejo citoplazmo, iz katere nastanejo trombociti.
 
== Literatura ==
* Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill.
 
#* StušekA. Kocijančič, PeterF. Mrevlje, D. Štajer. ''BiologijaInterna človekamedicina''. DZSLittera picta, Ljubljana 20022005.
# A. Kocijančič, F. Mrevlje, D. Štajer. ''Interna medicina''. Littera picta, Ljubljana 2005.
 
[[Kategorija:Krvne celice]]