Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mojca J. (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 27:
V svojih skladbah je Jakob Aljaž jasen, krepak, izrazit, a hkrati mehak in nežen.
 
Že kot otrok je Jakob rad zahajal v gore, najprej na Šmarno goro, pod katero se je rodil, pozneje pa se je večkrat odpravil od doma peš iz Zavrha na Blegoš, Kum, Krvavec, Storžič, ... Na gore pa se je še bolj navezal v času svojega službovanja v Tržiču in kasneje na [[Srednja Dobrava|Srednji Dobravi pri Kropi]]. Leta 1887 se je prvič povzpel na Triglav, ki ga je popolnoma prevzel s svojo lepoto.
 
Leta 1889 se je izz Dobrave preselil na Dovje, bliže k triglavskemu svetu, ki mu je ostal zvest do groba.
 
V tistih časih so na naših gorah gospodovali predvsem tujci, Avstrijci in Nemci. Jakob je sam pri sebi sklenil, da mora storiti nekaj, kar se za slovenskega ljubitelja planin spodobi.
17. julija 1895 je kupil 5 m2 zemljiščazemljišče na vrhu Triglava in dal nanj postaviti jekleni stolp.
S tem dejanjem se je zapletel v spor z AplenvereinomAlpenvereinom, in nastala je ‘najvišja tožba’, ki pa jo je Jakob dobil. Jakob Aljaž se je zavedal, da ta zmaga ni le njegova, ampak zmaga vseh Slovencev, ljubiteljev planin, zato je stolp z zemljiščem s posebno listino podaril [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskemu planinskemu društvu]]. To pa se je zahvalilo za dar in za vselej stolp poimenovalo po njem ‘Aljažev stolp’.
 
Po tej zmagi nad Alpenvereinom so sledile še druge gradnje v Triglavskem pogorju in dolinah, ki nosijo neizbrisen pečat zgodovine planinstva na slovenskem.