'''Prezbitrijánstvo''' je skupna oznaka za več [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev|cerkva]], ki sledijo [[Kalvinizem|kalvinistični]] [[teologija|teološki]] tradiciji v okviru [[protestantizem|protestantizmprotestantizma]]a. Prezbiterjanska teologija poudarja nadvlado [[bog|Boga]], avtoriteto [[Sveto pismo|Svetega pisma]] in pot do milosti z vero v [[Jezus Kristus|Kristusa]]. Prezbiterjanstvo se je razvilo predvsem na [[Škotska|Škotskem]] pred [[Pogodba o združitvi Anglije in Škotske|Pogodbo o združitvi med Škotsko in Anglijo]] leta 1707. Večina sicer redkih prezbiterjanskih skupnosti v [[Anglija|Angliji]] ima škotske korenine.
Čeprav je prezbiterjanstvo povezano s teologijo [[Jean Calvin|Janeza (Jeana) Kalvina]] in njegovih neposrednih naslednikov, se teološka mnenja med današnjimi prezbiterijanci razlikujejo.
Organizacijsko se sodobno prezbiterjanstvo navezuje na prvotni škotski vzor. Krajevna občestva vodijo Zbori, ki jih sestavljajo predstavniki občestva. Predstavniški vzorec prevladuje tudi na višjih ravneh odločanja (prezbiterij, sinoda in vesoljni zbor). Praviloma v prezbiterjanstvu ni [[škof|škofov]]ov, izjeme so nekatera občestva v Vzhodni [[Evropa|Evropi]] in v [[ekumenizem|ekumenskih]] skupinah, ki imajo škofe. Značilnost prezbiterijskih cerkva je funkcija starost. To so izbrani [[laik|laiki]]i, ki sodelujejo pri pastirskem delu in odločanju na vseh ravneh.
Prezbiterijanci so zavzeti za ekumenizem in so člani [[Svetovni svet cerkva|Svetovnega sveta cerkva]]. Sodelujejo z drugimi [[denominacija|denominacijami]]mi, najtesneje z reformističnimi cerkvami v [[Svetovna zveza reformnih cerkva|Svetovni zvezi reformiranih cerkva]]. Nekatere prezbiterjanske cerkve so stopile v [[polno občestvo]] z drugimi cerkvami, na primer [[Kongregacionizem|Kongregacionisti]], [[Luteranstvo|Luteranci]], [[anglikanska cerkev|Anglikaci]] in [[Metodistična cerkev|Metodisti]].
