Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama

dodanih 149 zlogov ,  pred 11 leti
dodala nekaj malega vsebine
(infopolje + tekst +kategorije)
(dodala nekaj malega vsebine)
Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in [[revija]] h: ''Slovenski glasnik, [[Ljubljanski zvon]], [[Slovenske večernice]], ''Slovenski Narod'' in ''Zora .''
 
Opise in doživljaje iz narave je z naslovom ''Obrazi iz narave'' je objavljal v ''Slovenskem glasniku'' ([[1868]]), ''Glasniku'' ([[1869]]), ''Besedniku'' (1869) in ''Zvonu'' ([[1870]]). nato se je posvetil »obrazom iz narodnega življenja«, med najznačilnejšimi sta ''Cunjar'' in ''Vaškega šolnika nedelja'' (oboje ''Zora'' [[1872]]). Pisal je tudi daljše [[novela (književnost)|novele]] in [[povest]]i iz kmečkega življenja ''Čast in sramota'' (''Slovenski narod'', [[1876]]) ter z zgodovinsko snovjo ''Vojnimir ali poganstvo in kerst'' ([[1871]]), ki pripoveduje o slovenski zgodovini v [[8. stoletje|8. stoletju]]. Prevedel je nekaj manj znanih odeskihodrskih del, sam pa je napisal čitalniški igri ''V Ljubljano jo dajmo!'' ([[1869]]) in ''Kje je meja?'' ([[1879]]). Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves. Vseeno pa je Ogrinec v svojih »obrazih« z opazovanjem, posnemanjem in opisovanjem stvarnosti kazal slovenski književnosti pot v [[realizem]].
 
== Glej tudi ==
== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
* Adrijan Lah: Mali pregled lahke književnosti. Založba Rokus, Ljubljana, 1997
 
{{lit-stub}}
835

urejanj