Samuel Pierpont Langley: Razlika med redakcijama

Meril je [[solarna konstanta|solarno konstanto]]. Raziskoval je pojave na [[Sonce|Soncu]]. Leta [[1881]] je [[izum]]il [[bolometer]], [[inštrument]] za natančno merjenje majhnih količin [[toplota|toplote]]. Sprememba [[temperatura|temperature]], ki jo povzroča taka dovedena toplota v bolometru, je le 1/10.000 stopinje. Z bolometrom je med odpravo na goro Whitney v [[Skalno gorovje|Skalnem gorovju]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], kjer ga je spremljal [[James Edward Keeler|Keeler]], natančno meril [[Sončevo sevanje|Sončevo]] [[sevanje]] v [[vidni spekter|vidni]] [[svetloba|svetlobi]] in prvič v [[infrardeče valovanje|infrardečem]] delu [[spekter|spektra]]. Istega leta je opravil prvo [[spektroskopija|spektroskopsko]] merjenje [[Sončeva pega|Sončevih peg]]. Njemu na čast se imenuje enota sevanja ene [[kalorija|kalorije]] na [[kvadratni centimeter|kvadratni cm]] 1 [[langley]].

Leta [[1887]] so ga imenovali za tretjega tajnika [[Smithsonova ustanova|Smithsonove ustanove]] (Smithsonian Institution) v [[Washington]]u. V tem času se je zanj začela tudi vrsta bolečih neuspehov, ko je zaman poskušal zgraditi [[letalo]], kot je Fitch zaman poskušal zgraditi [[parnik]] in Trevithick [[lokomotiva|lokomotivo]]. Langley je marljivo preučeval načela [[aerodinamika|aerodinamike]]. Pokazal je, kako se [[ptič]]i dvigajo brez posebnega mahanja s [[krilo|krili]] in kako bi [[zrak]] lahko nosil tanka krila posebnih oblik. O njegovih [[teorija]]h je izrekel svoje mnenje, čeprav odklonilno, tudi [[William Thomson|lord Kelvin]], a se je motil. Langleyjevo delo je bilo dobro, vendar v praksi neučinkovito, ker ni imel dovolj močnih [[snov]]i za izdelavo letala, ali pa je imel prešibke in pretežke [[letalski motor|motorje]]. Leta [[1891]] je napisal razpravo o aerodinamiki [[zrakoplov|plovila]], težjega od zraka. Njegovo brezpilotno letalo je leta [[1896]] letelo 914 [[meter|m]] (3000 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]]), drugo pa 1280 m (4200 čevljev). To sta bili prvi [[razdalja|razdalji]], ki ju je doseglo mehansko z [[vijak]]om gnano plovilo težje od zraka v zgodovini letenja. Na spodbudo [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]] [[William McKinley|Mc Kinleyja]] je za tri poskuse z letali v letih [[1897]] do [[1903]] porabil 50.000 državnih [[ameriški dolar|dolarjev]] zaradi morebitnih vojnih koristi, ki bi jih lahko imeli od letal. Dobil jih je zato, ker je [[špansko-ameriška vojna]] spodbudila zanimanje za letala. Potem ko se mu je zadnjič ponesrečilo, je ''[[New York Times]]'' objavil oster uvodnik, ki je obsodil njegovo zapravljanje denarja za tako nore zamisli. Napovedali so, da človek ne bo letel še celih [[tisoč]] [[leto|let]]. 9 dni po uvodniku pa se je napovedanih tisoč let že izpolnilo. [[Brata Wright]], ki sta nadaljevala [[Otto Lilienthal|Lilienthal]]ovo delo, sta prvič uspešno poletela z letalom.