Veliki Horasan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
urejanje: geografija in zgodovina |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}▼
[[Slika:Map of Khorasan.jpg|300px|thumb|right|Zemljevid Velikega Horasana in meje današnjih držav.]]
Vrstica 8 ⟶ 9:
== Etimologija ==
Pridevek "Veliki" se k imenu Horasan dodaja prevsem zato, da se razlikuje od province Horasan v današnjem Iranu.<ref>Dabeersiaghi, Commentary on Safarnâma-e Nâsir Khusraw, 6th Ed. Tehran, Zavvâr: 1375 (Solar Hijri Calendar), str. 235-236.</ref> Provinca Horasan je bila samo zahodni del Velikega Horasana, vendar je zavzemala skoraj polovico njegovega ozemlja.
Pridevek "Veliki" se uporablja tudi zaradi razlikovanja od drugih imen, ki se nanašajo samo na dele Velikega Horasana, na primer na [[Transoksanija|Tranoksanijo]], ki je zavzemala samo Uzbekistan in Tadžikistan, ali dele [[Baktrija|Baktrije]], [[Kabulistan]]a in [[Horezm]]a, kamor sta spadala samo Samarkand in Buhara.
Vrstica 15 ⟶ 16:
[[Slika:Friday Mosque in Herat, Afghanistan.jpg|thumb|250px|Mošeja "Masdžid-i Džami" (Petkova mošeja) v Heratu, "Biseru Horasana".]]
Meje Velikega Horsana so se s časom zelo spreminjale. Mohamed Mir Gulam<ref name="Ghubar"> Ghubar, Mir Ghulam Mohammad, ''Khorasan'', 1937 Kabul Printing House, Kabul, Afghanistan</ref> trdi, da je jedro tvoril današnji Afganistan, kasnejši pa viri trdijo, da je bil Afganistan samo vzhodna polovica Velikega Horasana, zahodna polovica pa je bila današnja iranska pokrajina Horasan.<ref>Dabeersiaghi, "Commentary", Nâseer khusraw, Safarnâma, 6th Ed. Tehran, Zavvâr:1375 (Solar Hijri Calendar) 235-236</ref> Danes se naziv v grobem uporablja za vsa ozemlja Perzije, ki ležijo vzhodno in severovzhodno od slane puščave Dasht-i-Kavīr v osrednjem Iranu.
V srednjem veku sta bila perzijski del Iraka in Horasan najpomembnejša dela Velikega Irana. Meja med njima je potekala približno vzdolž črte med mestoma Gurgan in Damagan. Cesarstvo so na Irak in Horasan delili predvsem [[Gaznavidi]], [[Seldžuki]] in [[Timuridi]]. Na takšno delitev naletimo na primer v knjigi ''"Tārīkhi Bayhaqī"'' Abula Fazl Bayhaqija, zbirki [[Al-Gazali]]jevih pisem ''"Faza'ilul al-anam min rasa'ili hujjat al-Islam"'' in drugih knjigah.
Afganistanski učenjak in zgodovinar Ghulam Mohammad Ghubar, po narodnosti [[Tadžiki|Tadžik]], govori v svoji knjigi ''"Horasan"'' o Pravem in Nepravem Horasanu.
<ref name="Ghubar"></ref> Po njegovem mnenju so v Pravi Horasan spadale pokrajine med Balhom na vzhodu, Mervom na severu, Sistanom na jugu in Nišapurjem na zahodu. Središča Horasana je bil [[Herat]], ki je bil znan kot Biser Horasana. Meje Nepravega Horasana so segale do Kabula in Gaznija na vzhodu, Balučistana in Zabulistana na jugu, Transoksanije in Horezma na severu ter Damagana in Gorgana na zahodu. Baur v svojih spominih omenja, da imajo [[Indijci]] za Horasance vse ne-Hindujce, za mejo med [[Hindustan]]om in Horasanom pa piše: ''"Na cesti med Hindustanom in Horasanom sta dve veliki trgovski središči: [[Kabul]] in [[Kandahar]]".'' To pomeni, da je Nepravi Horasan mejil na Hindustan, se pravi na Indijo.
== Zgodovina ==
Vrstica 43 ⟶ 45:
Od leta [[1506]] do [[1707]] je bil Horasan del [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]], vendar je ohranil svoje zgodovinsko izročilo in svoj velik ekonomski in kulturni pomen. Po letu [[1800]] je severovzhodni del Velikega Horasana postal del Afganistana in [[Ruski imperij|Ruskega cesarstva]], zahodni del pa se je zazdelil na Horasan na severu in Kohistan na jugu. Iz zahodnih in jugozahodnih delov Horasana in Kohistana je kasneje nastala današnja iranska velika provinca Yazd, iz ostalih delov pa je nastala nova provinca Horasan. Iz bivšega ruskega dela Velikega Horasana so nastale države [[Tadžikistan]], [[Turkmenistan]] in [[Uzbekistan]].
==Prebivalstvo==
▲{{v delu}}
[[Slika:Scythia-Parthia 100 BC.png|250px|left|thumb|Približna demografska slika Strednjega Vzhoda v 1. stoletju pr. n. št.. ]]
Ozemlje Velikega Horasana so prvotno naseljevali [[Baktrija|Baktrijci]], [[Sogdija|Sogdijsci]], [[Partija (satrapija)|Partijci]] in Saki, ki so sami sebe imenovali [[Arijci]], svojo deželo pa ''Aryanam-Vaej'' – ''Dežela Arijcev''. Kasneje je postal domovina tudi mnogih drugih ljudstev različnih porekel ali pa je bil žrtev tujih osvajalcev.
Iranska plemena so se že v predislamskem obdobju začela mešati med seboj in s sosednjimi ljudstvi, predvsem s Perzijci. Horasan je namreč predvsem zaradi svojega bogastva postal priljubljen cilj priseljevanja zahodnih Irancev, ki so, posebno po državljanskih vojnah, iskali novo domovino. Med priseljenci so bili poleg Perzijcev tudi [[Ahemenidi]] in [[Sasanidi]], naseljevali pa so se predvsem v [[Baktrija|Baktrijo]], [[Kabul]], [[Sogdija|Sogdijo]], [[Gandara|Gandaro]] in celo v [[Indija|Indijo]] in zelo povečali število prebivalcev.
Večina prebivalstva je kljub priseljevanju ostala etnično nespremenjena do prihoda osvajalskih nomadskih [[Turki|turško]]-[[Mongoli|mongolskih]] ljudstev z [[Altaj]]a in vzhodne Azije, ki so prodrla vse do [[Transoksanija|Transoksanije]]. Turški in mongolski osvajalci so se sčasoma islamzirali in izobrazili in domačinov prevzeli jezik, običaje in kulturo. Ustanovili so več cesarstev in Veliki Horasan je postal zbirališče trgovcev, obrtnikov, zgodovinarjev, učiteljev in učenjakov.
Turbulentna zgodovina Horasana se še vedno odraža v njenem prebivalstvu, saj na tem ozemlju živijo etnične skupine indoevropskega in neindoevropskega porekla, od Turkov (Uzbeki, Kozaki, Afšari), Mongolov (Arguni) in Perzijcev (Hazari) do Irancev (Tadžiki, Paštuni, Pašaji in Burki).
==Reference==
{{refsez}}
==Viri==
| |||