Johann Peter Emilius Hartmann: Razlika med redakcijama

Hartmann izhaja iz [[Nemčija|nemške]] glasbene družine, ki se je priselila na Dansko. Njegov oče (August Wilhelm Hartmann) in ded sta bila ugledna predstavnika takratnega glasbenega življenja. Hartmann je zaradi nasprotovanja staršev, ki so menili, da glasbeni poklic zanj ni primeren, med leti [[1829]] in [[1870]] deloval kot [[pravnik]] na visokem položaju. Hkrati je bil od leta [[1824]] ogrlarorglar v ''Garnizonski cerkvi'' v Københavnu, na tem mestu je zamenjal svojega očeta. Od leta [[1827]] je poučeval na [[konservatorij]]u ''Giuseppe Siboni'', njegov pravi skladateljski [[debut]] je bil [[opera]] ''Krokar'' ([[1832]]). Leta [[1836]] ustanovil Dansko glasbeno društvo (predsedoval mu je do smrti) in odšel na potovanje v Nemčijo in [[Francija|Francijo]], kjer si je želel nabrati glasbenega znanja. Spoznal je slavne skladatelje, kot so [[Chopin]], [[Rossini]], [[Cherubini]] in [[Louis Spohr]], slednji je postal njegov mentor. Leta [[1843]] je kot orglar nasledil [[Christoph Ernst Friedrich Weyse|Cristopha Weyseja]] v cerkvi Frue Kirke v Københavnu (tudi to funkcijo je opravljal do smrti). Istega leta je prevzel vodstvo Študentskega pevskega društva, leta [[1867]] pa je postal eden od treh ravnateljev novo ustanovljeneganovoustanovljenega Glasbenega konservatorija v Kopenhagnu. Veljal je za največjo glasbeno avtoriteto v državi.