Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov: Razlika med redakcijama

Pomembno delu pri širjenju krščanstva in pismenosti sta opravila tudi [[Ciril in Metod|Konstantin in Metod]] iz [[Bizanc]]a. Bogoslužje sta opravljala v slovanskem jeziku, kar pa je bilo v nasprotju z prepričanjem Salzburških škofov. Zaradi tega sta več delovala v [[Spodnja Panonija|Spodnji Panoniji]]. Konstantin, ki je kasneje prestopil v samostan in dobil ime Ciril, je sestavil pisavo [[glagolica|glagolico]] in jo uporabil v svojem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]].

Takratni potek [[krst]]a je leta [[811]] podrobno opisal opisal [[Seznam Oglejskih patriarhov|oglejski patriarh]] [[Maksencij]], vendar tovrstni zapisi ne veljajo za verodostojne, saj so izredno enostranski. Sprejeli naj bi ga lahko le tisti, ki so bili dobro poučeni o [[krščanstvo|krščanski veri]], ter so lahko samostojno, brez prisile, povedali, da verujejo v [[Kristus]]a. Prav zaradi tega je pokristjanjevanje potekalo v domačem jeziku. Obred se je začel s tem, da je krščenec dobil [[sol]] v usta, duhovnik pa mu je pihnil skozi nos. Po koncu prvega dela obreda so ga izprašali in odpovedati se je moral [[greh]]u. Nato so ga trikrat potopili v vodo ter ga mazilili s [[Krizma|svetim oljem]].