Grško-perzijske vojne: Razlika med redakcijama

 

=== Maratonsko polje (490-480 pr.n.št.) ===

Po že prej določenemu načrtu so se Perzijci pripravili, da napadejo bogata trgovska mesta v celinski Grčiji, seveda s pretvezo, da se maščujejo nad pomagači jonskih upornikov. Veliki perzijski imperij je namreč za irigacijo in za svoj vladajoči razred potreboval veliko sužnjev, ki jih je mogla priskrbeti le osvajalna vojna. Nasprotnika sta se prvič v večjem obsegu pomerila na Maratonskem polju, to je na vzhodni atiški strani. Atenci so imeli pripravljeno le majhno vojsko, od drugod pa so priskočili na pomoč edino Platejci. 10.000 vojakov se je moralo spopasti s številčno močnejšimi perzijskimi četami. Miltiades je v atenski ljudski skupščini predlagal, da bo z vojsko zapustil varne atenske zidove in že pri Maratonu zaustavil Perzijce na poti v Atene. Perzijci so s premočjo napadli atensko taborišče na severovzhodnih pobočjih Agrielika. Hoplitska falanga se je v strnjenih vrstah pognala skozi točo perzijskih puščic in potisnila glavnino Perzijcev nazaj; hkrati sta z obeh strani pritisnili Grški krili in potolkli zbeganega nasprotnika. Perzijci so se vkrcali na ladjevje in večji del perzijske vojske se je rešil. Mitiades je s svojo vojsko pohitel nazaj branit Atene. Dareios se je moral odreči poskusu, da bi zavzel Atene z morske strani. Perzijska odprava se je leta 490 pr.n.št. vrnila v Azijo. Vest o zmagi Grkov je sel Fidipid zanesel v 42 km oddaljene Atene, tekel je tako hitro, da je na koncu samo izrekel vest o zmagi in se mrtev zgrudil.