Aleksiada: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: arz:الكسيادا; kozmetične spremembe
Vrstica 2:
'''Aleksiada''' ([[grščina|grško:]] '''Αλεξιάδα''') je [[srednji vek|srednjeveški]] [[biografija|biografski tekst]], ki ga je okrog leta [[1148]] napisala [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] zgodovinarka [[Ana Komnena]], hčerka bizantinskega cesarja [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]].
 
== Zgodovinsko ozadje ==
Ana Komnena je bila poročena z bizantinskim [[general]]om, državnikom in zgodovinarjem [[Nikefor Brijenij|Nikeforom Brijenijem]]. Leta [[1118]] se je vpletla v zaroto proti svojemu bratu, cesarju [[Ivan II. Komnen|Ivanu II. Komnenu]]. Ker zarota ni uspela, se je morala umakniti v samostan.
 
Nikefor Brijenij je na predlog svoje tašče [[Irena Dukas|Irene Dukas]] napisal zgodovino Bizantinskega cesarstva od zmage [[Izak I. Komnen|Izaka I. Komnena]] nad [[Mihael VI. Stratiotik|Mihaelom VI. Stratiotikom]] ([[1057]]) do padca cesarja [[Nikefor III. Botanijat|Nikeforja III. Botanijata]], ko je na prestol prišel [[Aleksej I. Komnen]] ([[1081]]). Delo je imelo naslov ''"Gradivo za zgodovino"'' in je bolj podobno družinski kroniki kot resni [[zgodovina|zgodovini]]. Gradivo za zgodovino je dobil od sodobnikov in v delih Mihaela Psellosa, Ivana Skilicesa in Mihaela Atelajtesa. Del uvoda je bil verjetno napisan kasneje.
 
Nikefor Brijenij je leta [[1137]] je umrl, še preden je zgodovino dokončal. Njegovo delo je v samostanu nadaljevala [[Ana Komnena]], ga dopolnila, razširila in objavila pod naslovom Aleksiada. Aleksiada je danes glavni vir podatkov o bizantinski politični zgodovini od konca [[11. stoletje|11. stoletja]] do začetka [[12. stoletje|12. stoletja]] in pomemben vir o [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni.]]
 
== O Aleksiadi ==
Ana je v Aleksiadi opisala politično in vojaško zgodovino [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] od leta [[1081]] do [[1118]], ko je cesarstvu vladal njen oče Aleksej I., odnose in spore med Vzhodom in Zahodom v zgodnjem [[12. stoletje|12. stoletju]] in gledanje na dogodke v prvi križarski vojni, čeprav je Aleksiada nastala kakšnih petdeset let kasneje.
 
Tekst je napisan v izumetničeni atiški grščini in je eden redkih tekstov, ki jih je o politični in vojaški zgodovini svoje države napisala ženska. Lahko bi celo rekli, da je bila Ana Komnena prva ženska zgodovinarka.
 
Zaradi družinskih povezav med Ano in Aleksejem I. je delo napisano precej pristransko, čaprav Ana večkrat poskuša prepričati bralca, da je objektivna. Kljub pristranskosti je v Aleksiadi mnogo kritičnosti do očetovih napak. Ana nikakor ni mogla skriti svojega odpora do Latincev ([[Normani|Normanov]] in [[Franki|Frankov]]) in jih je imela za [[barbari|barbare]], med katere je prištevala tudi "barbare" na splošno in [[Armenci|Armence]]. Prav tako ni mogla skriti svojega globokega sovraštva do brata [[Ivan II. Komnen|Ivana II. Komnena.]] Kljub pristranskosti in odporu do tujcev je bila dovolj objektivna, da je izrazila občudovanje do vrlin, sposobnosti in celo šarma nekaterih smrtnih sovražnikov cesarstva, kot sta bila [[Robert Guiscard]] in [[Bohemond I. Antioški|Bohemond Tarantski]].
 
S stališča sodobnega bralca je njeno stereotipsko opisovanje vojnih dogodkov in napak cesarstva dolgočasno. Drug problem je nekaj zmešnjav pri imenih in nazivih tujcev, predvsem [[Seldžuki|Turkov]], ter nekaj geografskih napak in napak pri datiranju.
Vrstica 20:
Jezik je arhaičen. V tekstu je presentljivo mnogo citatov iz [[Homer]]jeve [[Iliada|Iliade]], [[Sofoklej]]a, [[Evripid]]a in [[Demosten]]a, kar kaže na Anino visoko klasično izobrazbo. Kljub temu v delu ne manjka živahnih kratkih pripovedi in odmikov, ki so relativno omejeni in kratki. Uporaba vojaških izrazov in osupljivo število podrobnosti v opisih Aleksejevega burnega vladanja kažejo, da je imela Ana kjub internaciji v [[samostan]]u dostop do uradnih državnih [[arhiv]]ov in se je morda celo pogovarjala s udeleženci dogodkov. Opisi kažejo tudi na njeno izredno široko splošno izobrazbo. Njeno zanimanje za vojaško taktiko in pozitivistične znanosti ter prepričanje v lastne sposobnosti za pisanje so za žensko tistega časa, pa tudi mnogo kasneje, vredne občudovanja.
 
== Zgradba dela ==
Delo je razdeljeno v Predgovor in 15 knjig z naslednjo vsebino:
 
* '''Predgovor:''' ''Težave pri pisanju zgodovine, razlogi za nastanek dela, žalovanje za pokojnim soprogom''
* '''1. knjiga:''' ''Aleksej postane general in Domestikos ton sholon'' (poveljnik vojaške šole in cesarske garde) (Aleksejeva mladost - Urselijev upor – Upor [[Nikefor Brijenij|Nikefora Brijenija]] – [[Normani|Normanske]] priprave na invazijo)
* '''2. knjiga:''' ''Komnenov upor'' (Nevoščljivost do družine – Vzroki za upor – Pobeg – Uporniki razglasijo Alekseja za cesarja – Melisenov upor – Komneni zasedejo [[Bizanc]] – Cesar [[Nikefor III. Botanijat]] odstopi)
* '''3. knjiga:''' ''Aleksej kot cesar (1081) in notranji spori z družino Dukas'' ([[Marija Alanska]] in njen sin Konsantin – Prekinitev njene slavne zveze z Aleksejem – O Alekseju in njegovi soprogi [[Irena Dukas|Ireni]] – Aleskej si izmisli nove dvorne položaje – Aleksej javno obžaluje zločine svojih vojakov – [[Ana Dalasena]] (Aleksejeva mati) dobi cesarska pooblastila – O Ani Dalaseni – Aleksejeve vojaške priprave in njegova zavezništva – [[Seldžuki|Turki]] vdrejo v [[Anatolija|Malo Azijo]] – [[Normani]] prečijo [[Jadransko morje]])
* '''4. knjiga:''' ''Vojna z Normani ([[1081]]-[[1082]])'' ([[Robert Guiscard]] oblega [[Drač]] – [[Beneška republika|Beneški zavezniki]] porazijo Normane – Aleksej pride se svojo vojsko – Normani zmagajo v [[Bitka pri Draču (1081)|bitki pri Draču]] in Aleksej pobegne)
* '''5. knjiga:''' ''Vojna z Normani ([[1082]]-[[1083]]) in prva nesoglasja s [[Herezija|heretiki]]'' (Finančni zlom – Zaplemba cerkvene imovine – [[Bohemond I. Antioški|Bohemond]] proti Alekseju – Aleksej z zvijačo končno zmaga – Obtožba Ivana Itala)
* '''6. knjiga:''' ''Konec vojne z Normani ([[1085]]), smrt Roberta Guiscarda, Turki'' (Aleksej ponovno osvoji Kastorijo – Preganjanje [[Herezija|manihejcev (bogomilov)]] – Aleksej pred cerkvenim sodiščem – Zarota in upor – Zavezništvo z [[Beneška republika|Benetkami]] – Guiscardova smrt – Preganjanje [[čarovnik]]ov in [[astrolog]]ov – Rojstva porfirogenetov – Aleksej proti Turkom – Napad [[Pečenegi|Skitov (Pečenegov)]])
* '''7. knjiga:''' ''Vojna s Skiti (Pečenegi)([[1087]]-[[1090]])'' (Začetek sovražnosti – Popoln poraz cesarske vojske – [[Kumani]] porazijo Skite, premirje - Skiti prekršijo premirje – Delovanje turškega pirata Cačasa v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]] – Pohod proti Skitom)
* '''8. knjiga:''' ''Konec skitske vojne ([[1091]]), zarota proti cesarju'' (Sovražnosti se nadaljujejo – Zlom Skitov pri Levuniju – Končni uspeh – Zarota in upor)
* '''9. knjiga:''' ''Operacije proti Cačasu in [[Dalmacija|Dalmatincem]] ([[1092]]-[[1094]]), zarota [[Nikefor Diogen|Nikefora Diogena]] ([[1094]])'' (Operacije proti Cačasu – Operacije na Kreti in Cipru – Uničenje Cačasa – Zarota Nikefora Diogena – Kapitulacija Dalmatincev – Dopolnila k Diogenu)
* '''10. knjiga:''' ''Še ena [[herezija]], vojna s Kumani, začetek [[Prva križarska vojna|prve križarske vojne]] ([[1094]]-[[1097]])'' (Neili in vlaherniti – Vojna s Kumani – Operacije proti Turkom – Prihod prvih križarjev – Zlom križarjev [[Peter Puščavnik|Petra Puščavnika]] – [[Hugo Francoski]] – Latinski nadzor morja – [[Godfrej Bujonski]] – [[Grof Raul]] – Križarski voditelji zaprisežejo zvestobo cesarju – [[Bohemond I. Antioški|Bohemond]])
* '''11. knjiga:''' ''[[Prva križarska vojna]] ([[1097]]-[[1104]])'' (Križarji oblegajo Nikejo – Osvoboditev Nikeje – Uspešne križarske vojaške operacije – [[Obleganje Antiohije]] – Uspešne vojaške operacije v Mali Aziji – Zasedba Antiohije in [[Jeruzalem]]a – Operacije v Aziji – Turški pokol Normanov (Lombardov) - Bohemond zavrne vrnitev Antiohije Bizantinskemu cesarstvu – Operacije v [[Kilikija|Kilikiji]] – [[Pisa|Piško ladjevje]] napade otoke – Pomorska vojna z [[Genova|Genovežani]] – Operacije proti Bohemondu – Bohemond se pretvarja, da je mrtev)
* '''12. knjiga:''' ''Notranji spori, [[Normani]] se pripravljajo na drugo [[invazija|invazijo]] ([[1105]]-[[1108]])'' (Bohemond pripravlja invazijo na ilirsko (albansko) obalo – Tankredove operacije proti Bizantincem v Kilikiji – Kraljica Irena – Aleksej organizira obrambo na zahodu – Anemadova zarota – Upor Georgija Taronita v Trapezundu – Izaku Kontostefanu ne uspe ubraniti obale pred normanskim ladjevjem – Začetek normanske invazije)
* '''13. knjiga:''' ''Aronova zarota, Druga normanska invazija ([[1107]]-[[1108]])'' (Aronova zarota – Obleganje [[Drač]]a – Aleksejeve prevare – Operacije na celini – Operacija na morju – Bohemondova prošnja za premirje – Mirovna pogajanja – Bohemondov opis – Pogajanja med Aleksejem in Bohemondom – [[Devolska mirovna pogodba]])
* '''14. knjiga:''' ''Turki, Franki, Kumani in manihejci ([[1108]]-[[1115]])'' (Bizantinski uspehi proti Turkom – Problemi s Franki – Pomorske in kopenske operacije – Cesarjevi zdravstveni problemi – Operacije proti Turkom – Ana govori o metodah pisanja zgodovine – Preprečitev vdora Kumanov – Aleksej porazi manihejce s prepričevanjem in preganjanjem)
* '''15. knjiga:''' ''Zadnji vojaški pohodi, [[Herezija|bogomili]], Aleksejeva smrt [[1116]]-[[1118]])'' (Vojna s Turki in nove vojaške taktike – Zmagovita bitka – Mir s Turki – [[Sultan]]a ubije brat – Aleksej zgradi sirotišnico – Preganjanje bogomilov in sežig njihovega voditelja [[Bazil]]a – Aleksejeva zadnja bolezen in smrt)
 
== Popolni rokopisi in povzetki ==
* Codex Coislinianus 311 (Pariz)
* Codex Florentinus 70, 2
* Codex Vaticanus Graecus 1438
* Codex Barberinianus 235 & 236
* Codex Ottobonianus Graecus 131 & 137
* Codex Apographum Gronovii
* Codex Vaticanus Graecus 981 (predgovor in povzetek)
* Codex Monacensis Graecus 355 (predgovor in povzetek)
* Codex Parisinus Graecus 400 (predgovor in povzetek)
 
== Knjižne izdaje ==
 
* Alexiad, Penguin Classics, žepna izdaja ISBN 01404495820-14-044958-2
* Collection Budé (1937-45, 1967): Anne Comnene, Alexiade (Règne de l'Empereur Alexis I Comnène)
 
== Viri ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* Medieval Sourcebook: Alexiad – popoln tekst, angleški prevod Elizabeth A. Dawes
* Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1977, 1. del, 156
 
[[Kategorija:Zgodovinske knjige]]
Vrstica 65:
[[Kategorija:Prva križarska vojna]]
 
[[arz:الكسيادا]]
[[bg:Алексиада]]
[[de:Alexiade]]