Pinjin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: sah:Пиньинь |
m robot Dodajanje: sh:Pinyin; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1:
'''Pinjin''' (kitajsko:
Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO je registrirala pinjin kot uradni mednarodni standard za zapisovanje kitajščine (ISO 7098:1991). V pinjinu zapisana imena pomenijo uradno obliko zapisa za imena oseb in krajev.
Vrstica 6:
Opozorilo: Na [[Tajvan]]u uporabljajo nekoliko prilagojeno varianto pinjina, ki se imenuje [[tongyong pinyin]]. Ponekod (zlasti v [[Združene države Amerike|ZDA]]) še vedno uporabljajo tudi starejšo [[Wade-Gilesova transkripcija|Wade-Gilesovo transkripcijo]].
== Zlogi v kitajščini ==
Sistem pinjin temelji na standardni mandarinski [[kitajščina|kitajščini]] kot jo govorijo v okolici Pekinga (narečje {{jezik-zh2|普通话}} Pǔtōnghuà).
Vrstica 13:
Zlog je sestavljen iz dveh delov: iz začetnega soglasnika in iz samoglasniške končnice. Nekateri zlogi so tudi brez začetnega soglasnika. Samoglasniška končnica je lahko navaden samoglasnik, diftong ali triftong (skupina dveh ali treh samoglasnikov); poleg tega pa ima lahko na koncu še ''n'' ali ''ng'' (črke ''g'' v ''ng'' se ne izgovarja - označuje samo nosno izgovorjavo ''n''-ja). Poleg tega obstajata še posebna zloga ''er'' in ''ar''.
== Začetni soglasniki ==
=== Sičniki ===
{| class="prettytable"
Vrstica 28:
=== Trdi šumniki ===
{| class="prettytable"
Vrstica 46:
"Navadnega" r kitajščina ne pozna.
=== Mehki šumniki ===
{| class="prettytable"
Vrstica 60:
Mehki šumniki so kitajska posebnost, ki tujcem včasih povzroča težave pri branju. Pri poslovenjenju nekateri avtorji mehke šumnike pišejo kar enako kot trde šumnike ''č'', ''š'', ''dž'', kar pa lahko vodi v zmešnjavo. Bolj priporočljivo je mehkost šumnikov označiti z dodanim ''j'', torej: ''čj'', ''šj'', ''džj''. Včasih se uporablja tudi poljsko-hrvaški način zapisa mehkih šumnikov: ''ć'', ''ś'', ''dź/đ''.
=== Soglasniki s pridihom in brez pridiha ===
V slovenski izgovorjavi igra pomembno vlogo razlika med zvenečimi (b, d, ...) in nezvenečimi glasovi (p, t, ...). Za kitajščino ta razlika ni zelo pomembna, v nekaterih narečjih pa je sploh ni. Pri ustreznih črkah Kitajci bolj poudarjajo razliko med izgovorjavo s pridihom in brez njega. Pridih se sliši podobno kot kratek ''h'' za soglasnikom.
Vrstica 80:
|}
=== Ostali soglasniki ===
{| class="prettytable"
Vrstica 100:
|}
== Samoglasniške končnice ==
=== Samoglasnik a ===
Samoglasnik '''a''' se po navadi izgovarja enako kot slovenski ''a'' v končnicah:
-a, -ao, -ai, -ang, -iang, -ua, -uai.
Vrstica 107:
Včasih je izgovorjava črke '''a''' bližja slovenskemu širokemu ''e'' (''ê'') - zlasti v končnicah, ki imajo na koncu ''n'' (ne pa ''ng''): -an, -ian, -uan (beri: -ên, -iên, -uên).
=== Samoglasnik e ===
Samoglasnik '''e''' se izgovarja enako kot slovenski polglasnik ''{{IPA|ǝ}}'' (''e '' v besedi ''pes''):
-e, -ei, -en, -eng, -ie, -ue.
=== Samoglasnik i ===
Samoglasnik '''i''' se izgovarja na več načinov:
* najpogosteje se izgovarja enako kot slovenski ''i'' ali ''j'': -i, -ie, -iu, -in, -ian, -iang, -ai, -uai.
* za trdimi šumniki pa se izgovarja kot ''polglasniški i'' (glas, ki ga dobimo, če oblikujemo z usti ''i'' in rečemo ''{{IPA|ǝ}}'') - taka izgovorjava je tipična za zloge chi, shi, zhi, ri. Ta glas je zelo kratek - nekateri avtorji ga celo imenujejo ''prazni samoglasnik'' (angleško: ''empty rime'' = prazna končnica).
=== Samoglasnik o ===
Samoglasnik '''o''' se izgovarja podobno kot v slovenščini, z manjšimi variantami, ki so delno odvisne tudi od narečja (včasih tudi bolj kot ''ö'' ali ''u''). Nastopa v končnicah
-o, -ou, -ong -ao, -uo.
=== Samoglasnika u in ü ===
Samoglasnika '''u''' in '''ü''' se izgovarja kot v slovenščini oziroma nemščini. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da se pikici na '''ü''' pogosto izpušča:
* za soglasniki j, q, x, y se pikici praviloma izpušča
* v ostalih situacijah se pikici včasih izpusti zaradi tehničnih razlogov (npr. pisalni stroj brez črke ü)
Izgovorjava ''u'' nastopa praviloma v končnicah: -u, -ua, -uai, -uan, uang, -iu.
Vrstica 129:
Izgovorjava ''ü'' nastopa praviloma v končnici -ü ter (za soglasnikom j, q, x, y) v končnicah -ue, -un, -uan.
=== Akcenti ali toni ===
Standardna kitajščina pozna štiri različne akcente ali tone, ki se jih (neobvezno) označuje takole (npr. nad črko '''a'''):
* prvi ali dolgi akcent: '''ā'''
* drugi ali rastoči akcent: '''á'''
* tretji nihajoči akcent: '''ǎ'''
* četrti ali kratki padajoči akcent: '''à'''
== Nekaj zgledov ==
{{jezik-zh2|北京}} Běijīng ([[Peking]])
Vrstica 146:
== Glej tudi ==
* [[kitajščina]]
* [[kitajska pisava]]
* [[tongyong pinyin]]
* [[Wade-Gilesova transkripcija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.kanglin-software.com/LittlePinApp/LittlePinyinApp.aspx Little Pinyin App 1.0 online]
* [http://cq.netsh.com/bbs/757809/html/tree_33024454.html New Edition Hanyu Pinyin Syllable Table]
* http://www.pinyin.info/
Vrstica 199:
[[ru:Пиньинь]]
[[sah:Пиньинь]]
[[sh:Pinyin]]
[[simple:Pinyin]]
[[sk:Pchin-jin]]
| |||