Dob (drevo): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: sr:Лужњак |
|||
Vrstica 29:
Dob je drevo, ki doseže visoko starost. Na [[Švedska|Švedskem]] stoji drevo, ki naj bi bilo staro preko 1000 let, obseg njegovega debla pa je 14 metrov<ref>[http://www5.h.lst.se/lansfakta/natur/u_nm/rumskullaeken.htm Opis starega doba]</ref>.
Hrast je veliko drevo, ki lahko zraste tudi preko 50 metrov v višino in ima močno deblo ter obsežno krošnjo nepravilne oblike.Hrast hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu ter nekaterih sorodnih
rodov.. Rod izvira iz severne poloble in vključuje listnata in zimzelene vrste vse od severnih zemljepisnih širin do tropov Azije in Amerike.
Dob je razširjen po celi Evropi, razen na njenem skrajnem severu, najbolje pa uspeva na svežih, bazičnih tleh. Dobro prenaša zmrzali, razmnožuje pa se izključno s [[seme]]ni.▼
[[Les]] doba je izjemno trd in odporen ter se ga da odlično obdelovati. Ima značilno svetlejšo in dobro vidno beljavo in temnejšo črnjavo. Sodi med gospodarsko izjemno pomembna drevesa, njegov les pa se uporablja za gradnjo [[plovilo|plovil]], [[sod]]ov, stavbnega pohištva, [[pohištvo|pohištva]], v gradbeništvu in za [[talne obloge]].▼
Listi doba so na veje nameščeni premenjalno in so nepravilne enostavne oblike. Pri odraslih rastlinah so podolgovati in jajčasti ter na bazi stisnjeni. Proti vrhu se razširijo na 5-7 listnih krp. V dolžino dosežejo med 7 in 14 cm. Po zgornji strani so temno svetleče zeleni, po spodnji strani pa so svetlejše barve.
Želod je [[hrana]] mnogim divjim živalim, v preteklosti pa so ga nabirali za hrano domačim [[svinja]]m.▼
Cvetovi so majhne mačice, ki jih oplojuje veter. Iz oplojenih cvetov se razvijejo majhni podolgovati jajčasti želodi (2 - 2,5 cm), ki visijo s 3 - 7 cm dolgih pecljev, na katerih so lahko do štirje želodi. Plod je sestavljen iz dveh delov, skledice in oreška. Skledica, ki je pritrjena na eni strani na pecelj pokriva zgornji del oreška, ki je na spodnjem deli zašiljen. Skledica je sestavljena iz drobnih lusk, ki se tesno prilegajo ena drugi in se strehasto prekrivajo.
Dob je drevo, ki doseže visoko starost. Na Švedskem stoji drevo, ki naj bi bilo staro preko 1000 let, obseg njegovega debla pa je 14 metrov[1].Hrasti imajo spiralno urejeno listje, ki je pri številnih vrstah pernato krpasto. Nekateri imajo liste nažagane ali pa z gladkim robom. Cvetove, ki se razvijejo spomladi, imenujemo mačice. Plod, ki ga imenujemo želod, je orešek in zraste v čašasti strukturi, imenovani kapica. Vsak želod vsebuje eno seme (le redko dve ali tri) in zori od šest do osemnajst mesecev, odvisno od vrste
Razširjenost in uporabnost
▲Dob je razširjen po celi Evropi, razen na njenem skrajnem severu, najbolje pa uspeva na svežih, bazičnih tleh. Dobro prenaša zmrzali, razmnožuje pa se izključno s
▲
▲Želod je
Nujčev hrast
V vasi Gregovec pri Bizeljskem raste pri hiši Branka Balona mogočen hrast.
Ta hrast je najdebelejši znani Slovenski hrast. Njegov obseg znaša 778 cm. V tem delu slovenije rastejo tudi drugi zelo debeli hrasti. V vasi Cundrovec hrast z obsegom 735 cm in višino 25 m, v Malencah pri Kostanjevici pa hrast z obsegom 699 cm.
Verjetno najdebelejši evropski hrast pa raste v kraju Pessines v Franciji in ima obseg kar 1800 cm in je visok 20 m.
==Reference==
| |||