Srednjeveška komuna: Razlika med redakcijama

'''Komuna''' je posebna vrsta [[samouprava|samouprave]], ki je nastala v [[zahod]]ni [[Evropa|Evropi]] v zgodnjem [[11. stoletje|enajstem stoletju]] vsled prostovoljnega združenja med [[mesto|mestnimi]] prebivalci. Združenje je bilo začasnega značaja, a potrjeno s prisego in je zajemalo pripadnike raznih meščanskih [[sloj]]ev. Ko so ta združenja postala dovolj močna, so zahtevala priznanje višje [[oblast]]i, na primer v [[Francija|Franciji]] [[kralj]]eve, v [[Italija|Italiji]] pa [[cesar]]jeve. Samo [[srednjeveške komune v Italiji|italijanske komune]] so pozneje (od [[13. stoletje|trinajstega stoletja]] dalje) dosegle dejansko popolno [[samostojnost]].

 

Vzroki, ki so privedli do nastanka komun, so različni in vsak zase je nezadosten za razlago tako korenite socialne spremembe. V prvi vrsti je treba upoštevati postopno krušenje [[fevdalizem|fevdalne ureditve]], ki je dovoljevalo vedno manjši vpliv fevdalnega gospoda na vedno bolj samostojne podložnike. Podložniki so pridobivali svoboščine na primer v zameno za izredno [[vojska|vojaško]] pomoč, a tudi kot priznanje za posebne [[obrt|obrtniške]] veščine. Razen tega je [[demografija|demografska]] porast prebivalstva povzročila ustanovitev novih [[naselje|naselij]], ki se niso več smatrala odvisna od lokalnih gospodov, saj jih ti enostavno niso mogli vseh držati pod nadzorstvom. Nastajale so tako nove enote, ki jih sicer fevdalna uprava ni mogla zaseči, a so se morale združevati in organizirati za lastno preživetje in varnost. Nastajala so '''mesta'''.

 

Toda pojav komun ni omejen na mestna središča. Kjer je bilo [[podeželje]] dovolj oddaljeno od mest, so se organizirale ''kmetske komune''. V [[sever]]ni Italiji so se te komune pojavile že v enajstem stoletju, pozneje pa tudi v Franciji, [[Katalonija|Kataloniji]] in [[Anglija|Angliji]]. V teh skupnostih ni bilo velikih socialnih razlik med pripadniki, ker pač med njimi ni bilo bogatih posestnikov ali visoko šolanih ljudi. Zagovarjale so predvsem pravico do svobodnih [[volitve|volitev]] poglavarja, samostojnega upravljanja [[javni red|javnega reda]] in [[ekonomija|ekonomsko]] neodvisnost. Posebej velja omeniti komune na ozemlju današnje [[Švica|Švice]], saj je ena od njih ([[Schwyz]] ali Sviz) bila leta [[1291]] med ustanovitelji prve [[Confoederatio Helvetica]].

 

Komune so nastale na različne načine in so imele različno urejeno upravo, kar je bilo pač odvisno od [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[politika|političnih]] razmer, pa tudi od same [[zemljepis]]ne lege in od več ali manj prijaznih [[sosed]]ov. Tako je v raznih [[dežela]]h [[zgodovina|zgodovinski]] razvoj komun dosegel različne stopnje.

V '''Italiji''' se je bilo treba, nasprotno z ostalo Evropo, v prvi vrsti soočati s [[papež]]evo močjo, saj je bil cesar le posredno prisoten in plemstvo ni bilo močno. Zato so mesta v prvih časih razvoja zaupala pomembno vlogo [[škof]]om, kar je odločilno vplivalo na njih poznejšo rast. Ostala evropska mesta so se borila za nadzor ozemlja ali za trgovske in gospodarske [[privilegij]]e, a v Italiji je bil spor političnega značaja. To je bila edina velika razlika med italijanskimi in evropskimi komunami.

 

[[srednji vek|Srednjeveške]] komune, ki so eden od izhodov iz fevdalnega [[sistem]]a, so bile podlaga za nadaljnji zgodovinski razvoj Evrope. Ideje, ki so se takrat uveljavile v mestnih srenjah, so po stoletjih dovedle do nekaterih presenetljivih posledic. Francija je takrat stopila na pot, ki je vodila naravnost v [[francoska revolucija|revolucijo]]. Flamska, poznejša [[Nizozemska]], je takrat že postavljala osnove bodočega [[kolonializem|čezmorskega imperija]]. Nemčija je s Hanso ustvarila zametek današnjih naddržavnih [[korporacija|korporacij]] (multinacionalnih podjetij). Italija je začela tisočletno prepiranje s [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvijo]], ki je zahtevalo uvedbo politične spretnosti celo v manjše vsakdanje probleme.

 

* Cantor, Norman E. 1993. ''The Civilization of the Middle Ages'' ((New York: HarperCollins)

* Jones, Philip. 1997. ''The Italian City-State: From Commune to Signoria''. (Oxford: Oxford University Press)

* [http://vialardi.org/VdSF/Statuti.Biella-1.html Sella, Pietro, "The Statutes of the Commune of Bugelle (Biella)"] 1904. Latinski tekst in angleški prevod statuta komune iz 14. stoletja

* Tabacco, Giovanni, 1989. ''The Struggle for Power in Medieval Italy: Structures of Political Rule, 400-1400'', Prev. Rosalind Brown Jensen (New York: Cambridge University Press)

* [http://www.uoguelph.ca/history/urban/citybibIV02.html Guelph University, "The Urban Past: IV. The Medieval City"] bibliografija.

 

*[http://4.1911encyclopedia.org/C/CO/COMMUNE_MEDIEVAL.htm ''Encyclopaedia Britannica'' 1911:] "Medieval commune"

*(italian) [http://www.itinerarimedievali.unipr.it/ Itinerari medievali: risorse per lo studio del Medioevo]

[[fr:Commune (Moyen Âge)]]

[[it:Comune medievale]]

[[pl:Komuna miejska]]

[[ru:Община]]