Marija Jezernik: Razlika med redakcijama

'''Marija Jezernik''' (pravo ime '''Marija Wirgler'''), [[Slovenci|slovenska]] [[mladinski pisatelj|mladinska pisateljica]], * [[24. december]] [[1879]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]], † [[2. april]] [[1974]], [[Ljubljana]].

 

 

== Pomembne letnice v življenju Marije Jezernik ==

*[[1879]] Rojena je bila v [[Novo mesto|Novem mestu]]

*[[1901]] Obiskovala je grško univerzo

 

== Mladinska dela ==

'''''Mladinska dela:'''''

*'''[[Tri pravljice]]''' ([[1927]])

 

Med leti [[1927]] in [[1939]] je napisala sedem mladinskih knjig. Pred tem je že objavila nekaj krajših zgodbic s psevdonimom Marija Jezernik v tedaj izhajajočih revijah. Leta [[1927]] pa skoraj hkrati izideta knjigi '''''Tri pravljice''''' in slikanica '''''O kresničku, ki je izgubil lučko'''''. Ta slikanica je doživela veliko uprizoritev, zlasti še po tem, ko jo je [[Radovan Gobec]] uglasbil in priredil v spevoigro. Sledila je trilogija '''''Medvedov Godrnjavček''''' (prikazuje pot od otroštva do odraslosti), '''''Princesa Iza''''' (prikazuje problem izpostavljenega otroka tujega rodu - Iza je lisička, ki jo sprejmejo medvedi) in knjiga '''''Beli bratec''''' (govori o ptičku [[albin|albinu]], ki si išče prostor v normalni ptičji družini). Princesa Iza in Beli bratec sta bili prevedeni v češčino in postali tamkajšnje šolsko berilo. Vse tri knjige so bile ilustrirane. Prvi dve je ilustriral [[France Podrekar]], zadnjo pa [[Hinko Smrekar]]. Leta [[1937]] je Jezernikova skupaj z [[Vera Strmecki|Vero Strmecki]] izdala slikanico '''''Zajček Bežek, zajček Skok''''', ki je nastala kot odziv na kritične čase, saj se je prav takrat bližala vojna. Zadnje končano in objavljeno delo Jezernikove so '''''Vesele uganke''''', kjer se je prvič lotila rimanega teksta.

 

Marija Jezernik je bila zelo strokovno pri opisovanju žive narave. Njene figure so zelo prisrčne (npr. lisička Iza, ptiček albin, medvedki), pripoved je preprosta in pedagoško nevsiljiva. Jezernikova je imela rada otroke. Njim v veselje je opisovala zanimive dogodivščine živalskih junakov, ki naj bi najprej predvsem zabavale. Imela pa je rada tudi živali in jih je želela predstaviti v kolikor mogoče verni podobi, da bi se bralcem priljubile in da bi jih le ti vzljubili. Tudi gozd ji je bil zelo pri srcu, prikazala ga je kot naklonjeno prebivališče živali, ne kot temno, strašljivo domovanje zlih duhov, coprnic in razbojnikov, kakršnega so otroci spoznavali v starih pravljicah. Iz njenih zgodb lahko opazimo, da je Jezernikova želela zbližati živali in otroke, ki bodo nekoč odrasli ljudje. In v tej želji je v pripovedke vpletla tudi nekatere probleme odraslega sveta.