Ana Dimnik: Razlika med redakcijama

Ana Dimnik, znana kot ''slovenska mati'' se je rodila v času, ko si je nemška manjšina v Zasavju, podobno kot drugod po Sloveniji prizadevala za prevlado nemščine. Obiskovala je šolo v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V tistem času je bil to edina šola v trboveljski občini, pouk je bil v nemščini. Doma so govorili slovensko, pri župniku Hašniku in gostilničarju Francu Rošu sta si z bratom Alojzem sposojala slovenske knjige. <br />▼

Ana in njen mož Franc Dimnik sta leta [[1875]] v Trbovljah odprla gostilno, ki obratuje še danes. Trbovlje so bile takrat povsem v nemških rokah, ona dva pa sta spodbujala slovensko govorjenje in ponujala v branje slovenske [[časopis|Časopise]]. Za gostilne na podeželju takrat ni bilo v navadi, da bi ponujale časopise. Kupovala je slovenske knjige in jih podarjala [[knjižnica|knjižnici]] v Trbovljah. ▼

<br /> Ob veliki kmetijski razstavi v Trbovljah leta [[1887]] je edino pri Dimnikovi gostilni na lipi visela slovenska [[zastava]]. O tem so pisali časopisi, Ano Dimnikovo pa sta obiskala [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. V njeno gostilno pa je začelo zahajati vse več zavednih Slovencev.<br />▼

Čeprav je njen mož hudo zbolel in je morala sama skrbeti za gostilno, ni prenehala s svojim delom. Sodelovala je pri ustanovitvi moške podružnice [[Družba svetega Cirila in Metoda|Družbe sv. Cirila in Metoda]]. Leta [[1896]] je ustanovila žensko podružnico Družbe, ter bila njena predsednica vse do svoje smrti. Zbrala je precej denarja in pritegnila k sodelovanju mnoge žene. Pomagala je mnogim pomoči potrebnim, denarno je pomagala mnogim dijakom, pa tudi poljskim in ruskim beguncem. Sama se je vse življenje oblačila preprosto. <br /> Leta [[1910]] je šla v [[Beograd]] na kronanje [[kralj Peter I.|kralja Petra I.]] z večjo skupino Slovencev. To je povzročilo, da so jo avstrijske oblasti strogo nadzorovale vse do konca cesarstva. ▼

<br /> Umrla je leta [[1921]]. Priredili so ji veličasten pogreb, na zadnji poti jo je spremljalo deset tisoč ljudi, kralj Peter I. je poslal sožalno pismo.▼