Ana Dimnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dp |
uredila članek - dodala poglavja, uredila vire, slog |
||
Vrstica 1:
'''Ana Dimnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[gostilna|gostilničarka]] in [[aktivist|aktivistka]], * [[12. julij ]] [[1852]], [[Hrastnik]], † [[27. januar]] [[1921]], [[Trbovlje]].
== Mladost ==
Ana Dimnik, znana kot ''slovenska mati'' se je rodila v času, ko si je nemška manjšina v Zasavju, podobno kot drugod po Sloveniji prizadevala za prevlado nemščine. Obiskovala je šolo v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V tistem času je bil to edina šola v trboveljski občini, pouk je bil v nemščini. Doma so govorili slovensko, pri župniku Hašniku in gostilničarju Francu Rošu sta si z bratom Alojzem sposojala slovenske knjige. <br />▼
▲Ana Dimnik, znana kot ''slovenska mati'', se je rodila v času, ko si je nemška manjšina v [[Zasavje|Zasavju]], podobno kot drugod po Sloveniji, prizadevala za prevlado [[nemščina|nemščine]]. Obiskovala je šolo v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V tistem času je bil to edina šola v trboveljski občini, pouk je bil v nemščini. Doma so govorili [[slovenščina|slovensko]], pri župniku Hašniku in gostilničarju Francu Rošu sta si z bratom Alojzem sposojala slovenske knjige.
Ana in njen mož Franc Dimnik sta leta [[1875]] v Trbovljah odprla gostilno, ki obratuje še danes. Trbovlje so bile takrat povsem v nemških rokah, ona dva pa sta spodbujala slovensko govorjenje in ponujala v branje slovenske [[časopis|Časopise]]. Za gostilne na podeželju takrat ni bilo v navadi, da bi ponujale časopise. Kupovala je slovenske knjige in jih podarjala [[knjižnica|knjižnici]] v Trbovljah. ▼
<br /> Ob veliki kmetijski razstavi v Trbovljah leta [[1887]] je edino pri Dimnikovi gostilni na lipi visela slovenska [[zastava]]. O tem so pisali časopisi, Ano Dimnikovo pa sta obiskala [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. V njeno gostilno pa je začelo zahajati vse več zavednih Slovencev.<br />▼
== Gostilna in začetki narodnobuditeljskega dela ==
Čeprav je njen mož hudo zbolel in je morala sama skrbeti za gostilno, ni prenehala s svojim delom. Sodelovala je pri ustanovitvi moške podružnice [[Družba svetega Cirila in Metoda|Družbe sv. Cirila in Metoda]]. Leta [[1896]] je ustanovila žensko podružnico Družbe, ter bila njena predsednica vse do svoje smrti. Zbrala je precej denarja in pritegnila k sodelovanju mnoge žene. Pomagala je mnogim pomoči potrebnim, denarno je pomagala mnogim dijakom, pa tudi poljskim in ruskim beguncem. Sama se je vse življenje oblačila preprosto. <br /> Leta [[1910]] je šla v [[Beograd]] na kronanje [[kralj Peter I.|kralja Petra I.]] z večjo skupino Slovencev. To je povzročilo, da so jo avstrijske oblasti strogo nadzorovale vse do konca cesarstva. ▼
<br /> Umrla je leta [[1921]]. Priredili so ji veličasten pogreb, na zadnji poti jo je spremljalo deset tisoč ljudi, kralj Peter I. je poslal sožalno pismo.▼
▲Ana in njen mož Franc Dimnik sta leta [[1875]] v Trbovljah odprla gostilno, ki obratuje še danes. Trbovlje so bile takrat povsem v nemških rokah,
▲
== Delo za narod in zadnja leta ==
▲Čeprav je njen mož hudo zbolel in je morala sama skrbeti za gostilno, ni prenehala s svojim delom. Sodelovala je pri ustanovitvi moške podružnice
Leta [[1910]] je šla v [[Beograd]] na kronanje [[kralj Peter I.|kralja Petra I.]] z večjo skupino Slovencev. To je povzročilo, da so jo avstrijske oblasti strogo nadzorovale vse do konca cesarstva.
▲
Njeno delo je navdahnilo pisatelja [[Vladimir Levstik|Vladmirja Levstika]], opisal jo je v svoji knjigi Gadje gnezdo.
== Viri
{{refsez}}
* Koledar Družbe Cirila in Metoda,1922
* Andrej Vovko: Odborniki in članstvo poružnic družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918
* Krajevni leksikon SLovenije, DZS Ljubljana 1976
* Alenka Šelih in druge: Pozabljena polovica, Založba Tuma in SAZU, Ljubljana 2007
[[Kategorija:rojeni leta 1852|Dimnik, Ana]]
|