'''Avarščina''' (avar. МагIарул мацI) je edenjezik [[Kavkaški jezikiAvari|kavkaških jezikovAvarcev]],. kiGovori ga govorijo [[Kavkaški Avari]]se predvsem na območju [[Dagestan]]a in drugje v [[Rusija|Rusiji]], tudi v [[Azerbajdžan]]u, [[Gruzija|Gruziji]] in [[Turčija|Turčiji]]. Spada medv dagestansko podskupino severo-vzhodneseverovzhodne skupine kavkaških jezikov.
Število uporabnikovgovorcev avarščine seje ocenjuje naocenjeno med 550 in nad 650 tisoč. Poleg Avarov ga kot občevalni jezik govorijo ga tudi pripadniki drugih narodov in etničnih skupin v Dagestanu v vlogi ''lingue france'', predvsem tistih skupin, ki niso razvile lastnih pismenihknjižnih jezikov.
Knjižni jezik je osnovan na tako imenovanem bolmacu (avar. болмац), nadnarečni normi, ki se je spontano izoblikovala med pripadniki različnih avarskih narečij za medskupinsko sporazumevanje. Prav v tej jezikovni različici je nastalo največ ustnega slovstva. Začetki pisane tradicije segajo v [[15. stoletje]], ko so verska besedila začeli zapisovati sv pomočjoarabski arabske abecedepisavi. Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so začeli zapisovati tudi številna posvetna besedila, med drugim ljudske pesmi, pravljice, pripovedi. Zavzemanje za ustvaritev sodobne knjižne avarščine se je začelo konec [[19. stoletje|19. stoletja]], vendar bolj pospešen razvoj zasledimo šele v 20. letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V tem času so avarski pisci uporabljali [[Latinica|latinsko abecedo]], šele leta [[1938]] je sovjetska oblast uradno uvedla [[Cirilica|cirilico]].
Sodobna avarščina spada med najbolj razvite knjižne jezike Dagestana, kjer je poleg nje uradnih še pet jezikov. V njej objavljajo dnevnike, leposlovje in celo znanstvena dela (predvsem o avarski tematiki). V Dagestanu je poučevanje avarščine kot eden predmetov prisotno od osnovnih, preko srednjih vse do višjih šol. Pouk ostalih predmetov poteka praviloma v [[Ruščina|ruščini]].
Poleg materinščine večina AvarovAvarcev tekoče obvlada tudi ruščino, ki je uradni jezik na celotnem ozemlju Ruske federacije.
