Zunajosončni planet: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
[[Slika:Exoplanet Discovery Methods Bar.png|thumb|right|450px]]
[[Slika:GQ Lupi.jpg|thumb|right|250px|[[infrardeče valovanje|Infrardeča]] slika [[spremenljivka (zvezda)|spremenljive]] zvezde [[GQ Volka|GQ]] [[Volk (ozvezdje)|Volka]] (GQ Lup) (A), okoli katere kroži planet (b) na razdalji približno 20 krat večji kot je razdalja med [[Jupiter (planet)|Jupitrom]] in našim [[Sonce]]m, slika [[Evropski južni observatorij|ESO]].]]
[[Slika:Osirisplanet.jpg|thumb|right|250px|Umetnikova predstava o zunajosončnem planetu [[Oziris (planet)|Oziris]]]], ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna ("bližnje-zvezdna")Super-zemlja.
[[Slika:Triple-star sunset.jpg|thumb|right|250px|Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd]]
 
Znani zunajosončni planeti so člani planetnih sistemov in krožijo okoli zvezde. Poročali so tudi o telesih, ki se gibljejo prosto ([[planemo|planemih]], oziroma klateških planetih), in ne krožijo okoli nobene zvezde. Za takšna telesa ne velja delovna definicija planeta, ki jo je sprejela [[Mednarodna astronomska zveza]], in tudi njihov obstoj še ni potrjen.
 
Večina teh planetov je zelo blizu matične zvezde, ki so po večini po astronomskih merilih zelo podobne Soncu. Gre za preprosto dejstvo, da so se astronomi usmerili le na tiste zvezde, ki naj bi imele zelo podobne lastnosti kot naše Sonce, ter z njim Zemlja, in s tem vsaj malo možnosti, da bi se lahko na nekaterih od njihovih planetov razvilo inteligentno življenje. Ker so ti planeti zelo blizu matičnega sonca, so to razbeljene [[plin]]ske [[krogla|krogle]]. Imajo lahko kamnito sredico s primesmi [[železo|železa]] in [[silicij]]a. Ker so zelo blizu matični zvezdi, lahko astronomi v še doglednem času odkrijejo njeno opletanje, ki je v velikostnem razredu nekaj [[meter na sekundo|metrov v sekundi]], po navadi pa imajo tudi [[sočasni tir|sočasno]] [[tir]]nico, kar pomeni, da se [[vrtenje|vrtijo]] tako, da zvezdi kažejo eno lice. Obstajajo zelo majhne razlike, ki izhajajjo iz dejstva, da so bolj ali manj podobni podatkom o [[Merkur (planet)|Merkurju]] in [[Venera (planet)|Veneri]]. Pri našem Merkurju, ki Sonce [[kroženje|obkroži]] v približno 88 [[dan|dneh]], traja njegov dan dlje, kot njegovo [[leto]]. Pri Veneri, katere [[magnetno polje]] je obrnjeno skoraj za 180 stopinj, pa traja en njen dan 243 Zemljinih dni. Trenutni rekord planetarnega leta, torej ene revolucije planeta je 20 ur pri planetu, ki je približno 1,5 krakkrat bolj masiven od Zemlje, pa vendar je njegovo površje vroče 2000 stopinj Kelvina in je zato bolj podoben peklu, kot pa Zemlji.
 
Ker kažejo njihovim matičnim zvezdam eno stran, tam vladajo [[temperatura|temperature]], pri katerih začno [[izhlapevanje|izhlapevati]] [[kovina|kovine]] v kovinske pare. Pri vseh teh zvezdnih zunajosončnih planetnih sistemih gre še za eno zanimivost: za vprašanje njihovega nastanka. Ker so bili prvotno zelo daleč od zvezde, so se gledano v absoltunem smislu »selili« kar zelo hitro in pri tem zaradi [[plimska sila|plimskih sil]] raztrgali vse kamnite svetove in se končno ustalili na krožnih tirnicah z majhno [[izsrednost tira|izsrednostjo]]. Čeprav to vprašanje še ni dobro pojasnjeno, obstaja že kar nekaj modelov, kako bi lahko zvezda privlačila te oddaljene svetove. Ko zvezda postane zadostna za stek [[jedrsko zlivanje|jedrskih zlivanj]], se njena [[gravitacija]] močno poveča. [[protozvezda|Protozvezde]] pri tem oddajajo v vesoljski prostor curke vroče [[plazma|plazme]] ob polih. Mogoče gre tudi za vpliv med [[gibanje]]m planeta okoli njegove [[os vrtenja|osi]] in ta proces traja, dokler se vrtenja planeta ne sinhonizira, popolnoma uskladi z lastnim gibanjem. Tedaj ponavadi začne zvezda gnetiti plinastega orjaka, ki postane podoben kometu, saj izredno hitro izgublja maso (predvsem pline), vse dokler ne preostane le še kamnito-kovinska sredica.
100

urejanj