Zunajosončni planet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 6:
'''Zúnajosónčni planét''' ('''ízvenosónčni planét''' ali '''eksoplanét''') je [[planet]], ki [[kroženje|kroži]] okoli druge [[zvezda|zvezde]] kot je [[Sonce]], in tako ne pripada našemu [[Osončje|Osončju]].
O obstoju zunajosončnih planetov smo že dolgo razmišljali, vendar do [[1990.|90]]-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] niso našli nobenega planeta, ki bi krožil okoli zvezde z [[glavni niz|glavnega niza]]. Odkritje zunajosončnih planetov, čeprav je večina odkritih [[plinski velikan|plinskih velikanov]], je povečalo odprto vprašanje [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljskega]] [[življenje|življenja]]. Od leta 2002 so vsako leto odkrili več kot dvajset zunajosončnih planetov. Trenutno ocenjujejo da ima vsaj 10% [[Sončev dvojček|Soncu podobnih zvezd]] planete, resnična vrednost pa je lahko še višja. Do aprila [[2009]] so odkrili
Znani zunajosončni planeti so člani planetnih sistemov in krožijo okoli zvezde. Poročali so tudi o telesih, ki se gibljejo prosto ([[planemo|planemih]], oziroma klateških planetih), in ne krožijo okoli nobene zvezde. Za takšna telesa ne velja delovna definicija planeta, ki jo je sprejela [[Mednarodna astronomska zveza]], in tudi njihov obstoj še ni potrjen.
Večina teh planetov je zelo blizu matične zvezde, ki so po večini po astronomskih merilih zelo podobne Soncu. Gre za preprosto dejstvo, da so se astronomi usmerili le na tiste zvezde, ki naj bi imele zelo podobne lastnosti kot naše Sonce, ter z njim Zemlja, in s tem vsaj malo možnosti, da bi se lahko na nekaterih od njihovih planetov razvilo inteligentno življenje. Ker so ti planeti zelo blizu matičnega sonca, so to razbeljene [[plin]]ske [[krogla|krogle]]. Imajo lahko kamnito sredico s primesmi [[železo|železa]] in [[silicij]]a. Ker so zelo blizu matični zvezdi, lahko astronomi v še doglednem času odkrijejo njeno opletanje, ki je v velikostnem razredu nekaj [[meter na sekundo|metrov v sekundi]], po navadi pa imajo tudi [[sočasni tir|sočasno]] [[tir]]nico, kar pomeni, da se [[vrtenje|vrtijo]] tako, da zvezdi kažejo eno lice. Obstajajo zelo majhne razlike, ki izhajajjo iz dejstva, da so bolj ali manj podobni podatkom o [[Merkur (planet)|Merkurju]] in [[Venera (planet)|Veneri]]. Pri našem Merkurju, ki Sonce [[kroženje|obkroži]] v približno 88 [[dan|dneh]], traja njegov dan dlje, kot njegovo [[leto]]. Pri Veneri, katere [[magnetno polje]] je obrnjeno skoraj za 180 stopinj, pa traja en njen dan 243 Zemljinih dni. Trenutni rekord planetarnega leta, torej ene revolucije planeta je 20 ur pri planetu, ki je približno 1,5 krak bolj masiven od Zemlje, pa vendar je njegovo površje vroče 2000 stopinj Kelvina in je zato bolj podoben peklu, kot pa Zemlji.
Ker kažejo njihovim matičnim zvezdam eno stran, tam vladajo [[temperatura|temperature]], pri katerih začno [[izhlapevanje|izhlapevati]] [[kovina|kovine]] v kovinske pare. Pri vseh teh zvezdnih zunajosončnih planetnih sistemih gre še za eno zanimivost: za vprašanje njihovega nastanka. Ker so bili prvotno zelo daleč od zvezde, so se
== Zgodovina odkritij ==
|