Diskurz: Razlika med redakcijama

Foucaultovo rabo besede "diskurz" bi lahko v grobem razdelili v dva pomena. Prvi je splošnejši, označuje pa celotno polje izgovorjenih in zapisanih besed. V tem smislu velja njegova definicije, da je "diskurz skupek izjav". Bolj pogosto pa z "diskurzom" cilja na bolj specifični pomen "diskurzivne formacije", katere primeri so zlasti posamezne znanstvene discipline (psihopatologija, prirodopis, filologija ipd.). Diskurzivna formacija je seveda tudi skupek izjav, vendar so diskurzivne formacije ravno tiste velike enote, na katerega lahko razdelimo diskurz v prvem pomenu (kot polje vsega izrečenega/zapisanega). Posebnost diskurzivne formacije, kot jo vidi Foucault, je zakonitost, ki ni iz reda smisla (označevalca), iz reda logične neprotislovnosti ali iz reda resničnosti (dejstva, referenti, označenci). Sistematičnost v odnosih, ki jo za temi različnimi diskurzi (diskurzivnimi formacijami) odstira Foucault, zato tudi ne tvori kakšne enotnosti (denimo enotnega objekta, na katerega se nanaša določnena znanost), temveč gre za sistematičnost razpršenih elementov, za sistem razpršenosti, ki v končni instanci omogoča neko zaokroženo enoto, ki jo bomo nato imenovali "psihopatologija", "klinična medicina", "pedagogika"...▼