Lagrangeeva točka: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 10 leti
m
popravek
m (robot Dodajanje: cv:Лагранж пăнчи)
m (popravek)
:'''Zgledi:''' Točki L<sub>4</sub> in L<sub>5</sub> sistema Sonce-Zemlja ležita 60° pred in 60° za Zemljino tirnico okoli Sonca. Tu se nahaja le [[medplanetarna snov|medplanetarni prah]].
 
: Točki L<sub>4</sub> in L<sub>5</sub> sistema Sonce-Jupiter zasedajo [[Trojanski asteroid|Jupitrovi Trojanci]]. Po odkritju prvih nekaj Jupitrovih Trojancev, so imenovali točko L<sub>4</sub> »Grški tabor«, točko L<sub>5</sub> pa »Trojanski tabor«. Zanimivo je, da so imenovali asteroid [[624 Hektor|Hektor]] v »Grškem taboru« po trojanskem junaku, asteroid [[617 Patroclej|Patroklej]] v »Trojanskem taboru« pa po grškem junaku. Petroklej je bil prvi asteoridasteroid odkrit v točki L<sub>5</sub>. Odkril ga je [[August Kopff]] leta [[1906]]. Skupino asteroidov v točki L<sub>5</sub> včasih zato imenujejo tudi ''Petroklejevi asteroidi''. Dogovor o poimenovanju iz katerega tabora je prišel šele po Kopffovem odkritju Petrokleja. Hektor je tudi največji med Jupitrovimi Trojanci in meri 370 × 195 km. Do junija 2006 so zaznali 1128 Jupitrovih Trojancev v točki L<sub>4</sub> in 921 v L<sub>5</sub>.
 
: V sistemu Zemlja-Luna do sedaj niso našli nobenih [[Trojanski satelit|Trojancev]]. Poljski astronom [[Kazimierz Kordylewski]] je leta [[1956]] poročal o [[Kordylewskijev oblak|oblakih]], ki se imenujejo po njem in predstavkljajo večjo zgostitev prahu v točkah L<sub>4/5</sub>. Zaradi njihove velike redkosti še danes ni jasno ali res obstajajo. Zaradi Sončevega vpliva naj bi bili točki tudi preveč nestabilni. Po dosedanjih ocenah naj bi bili veliki vsaj 14.000 km, približno kot je velika Zemlja.
=== Druge sotirnice ===
 
Zemljino spremljevalno telo, asteoridasteroid [[3753 Kruitne]], ki ga je odkril [[Duncan Waldron]] leta [[1986]] na [[Observatorij Siding Spring|Observatoriju Siding Spring]] v [[Avstralija|Avstraliji]] s 1200&nbsp;mm [[Schmidtov daljnogled Združenega kraljestva|Britanskim Schmidtovim daljnogledom]], se giblje v tirnici okoli Zemlje, ki spominja na Trojansko, vendar ne čisto tako kot pravi Trojanec. Nekateri ga imenujejo Zemljina »druga luna«. Asteroid se giblje v eni od dveh dovoljenih tinicah okoli Sonca, in ju pri bližnjih srečanjih z Zemljo periodično zamenjuje. Ko se približa Zemlji, dobi orbitalno energijo od Zemlje in preide v večjo tirnico z višjo energijo. Pozneje ga Zemlja dohiti in mu vzame energijo, tako da asteroid pade nazaj v manjšo, hitrejšo tirnico, nato se spet približa Zemlji. Njegovo gibanje v tirnici, imenovani [[podkvasti tir|podkvasta tirnica]], ne vpliva na dolžino Zemljinega [[leto|leta]], saj je Zemljina masa toliko večja.
 
Tudi Saturnova naravna satelita [[Epimetej (luna)|Epimetej]] in [[Jan (luna)|Jan]] se gibljeta podobno. Imata isti masi in izmenično spreminjata tira. Jan je v grobem sicer štirikrat masivnejši, vendar je dovolj lahek, da se lahko njegova tirnica spreminja. Podobno stanje je znano kot [[orbitalna resonanca]], v katerem imajo krožeča telesa zaradi skupnih vplivov periode s podobnim [[celo število|celoštevilskim]] [[razmerje]]m
59

urejanj