Lagrangeeva točka: Razlika med redakcijama

: Točki L₄ in L₅ sistema Sonce-Jupiter zasedajo [[Trojanski asteroid|Jupitrovi Trojanci]]. Po odkritju prvih nekaj Jupitrovih Trojancev, so imenovali točko L₄ »Grški tabor«, točko L₅ pa »Trojanski tabor«. Zanimivo je, da so imenovali asteroid [[624 Hektor|Hektor]] v »Grškem taboru« po trojanskem junaku, asteroid [[617 Patroclej|Patroklej]] v »Trojanskem taboru« pa po grškem junaku. Petroklej je bil prvi asteoridasteroid odkrit v točki L₅. Odkril ga je [[August Kopff]] leta [[1906]]. Skupino asteroidov v točki L₅ včasih zato imenujejo tudi ''Petroklejevi asteroidi''. Dogovor o poimenovanju iz katerega tabora je prišel šele po Kopffovem odkritju Petrokleja. Hektor je tudi največji med Jupitrovimi Trojanci in meri 370 × 195 km. Do junija 2006 so zaznali 1128 Jupitrovih Trojancev v točki L₄ in 921 v L₅.

Zemljino spremljevalno telo, asteoridasteroid [[3753 Kruitne]], ki ga je odkril [[Duncan Waldron]] leta [[1986]] na [[Observatorij Siding Spring|Observatoriju Siding Spring]] v [[Avstralija|Avstraliji]] s 1200 mm [[Schmidtov daljnogled Združenega kraljestva|Britanskim Schmidtovim daljnogledom]], se giblje v tirnici okoli Zemlje, ki spominja na Trojansko, vendar ne čisto tako kot pravi Trojanec. Nekateri ga imenujejo Zemljina »druga luna«. Asteroid se giblje v eni od dveh dovoljenih tinicah okoli Sonca, in ju pri bližnjih srečanjih z Zemljo periodično zamenjuje. Ko se približa Zemlji, dobi orbitalno energijo od Zemlje in preide v večjo tirnico z višjo energijo. Pozneje ga Zemlja dohiti in mu vzame energijo, tako da asteroid pade nazaj v manjšo, hitrejšo tirnico, nato se spet približa Zemlji. Njegovo gibanje v tirnici, imenovani [[podkvasti tir|podkvasta tirnica]], ne vpliva na dolžino Zemljinega [[leto|leta]], saj je Zemljina masa toliko večja.