Mehmed Paša Sokolović: Razlika med redakcijama

[[Slika:Battle of Mohács, Turkish miniature.jpg|thumb|250px|Bitka pri Mohaču, turška miniatura]]

 

 

Leta [[1551]] je postal generalni guverner (''[[beglerbeg]]'') [[Rumelija|Rumelije]] s sedežem v [[Sofija|Sofiji]]. Po smrti transilvanskega vojvode Ivana Zapolja leta [[1540]] si je ogrski kralj in cesar [[Ferdinand I. Habsburški]] hotel prisvojiti njegovo ozemlje, zato je med njim in Zapoljevo vdovo, hčerko [[Poljska|poljskega]] kralja vojvodinjo Izabelo, prišlo do [[državljanska vojna|državljanske vojne]]. Izabeline zaveznike, večinoma [[Srbi|Srbe]], sta vodila Petar Petrović in kasnejši [[kardinal]] Đorđe Utješenović. Ferdinand je proti njim poslal Batolomea Castolda z več kot 7.000 najemniki, ki so jih pri Csanádu porazili in pobili več kot 2.500 Srbov. Sultan je zato ukazal Memed Paši, naj takoj vkoraka na [[Ogrska|Ogrsko]]. Mehmed je zbral vojsko 90.000 vojakov s 54 topovi in pozval paše iz Smedereva, Vidina in Nikopola, da se mu pridružijo. Ko je osmanska vojska prišla do Slankamena v [[Srem]]u, je transilvanski podkralj, menih Đorđe Utješenović, zaprosil Mehmeda, naj ne napade [[Transilvanija|Transilvanije]], ker je bila pred državljansko vojno v sultanovi posesti. Mehmed je prošnjo zavrnil, vkorakal v Transilvanijo in v kratkem času zasedel šestnajst mest, med njimi Bečej, Bečkerek, Csanád in Linovo. Đorđe Utješenović je nato v Transilvaniji zanetil upor in Mehmed se je umaknil.

 

Osmansko vojno v Evropi je izkoristil [[Perzija|perzijski]] [[šah]] [[Tahmasp I.]] in napadel Osmansko cesarstvo z vzhoda. Leta [[1553]] je zato sultan Perziji napovedal vojno in Mehmed Pašo z rumelijsko vojsko poslal v Tokat v osrednji severni [[Anatolija|Anatoliji]]. Junija [[1554]] se Mehmed je pri Suşehriju v vzhodni Anatoliji pridružil sultanovi vojski. V vojnem pohodu, ki ga turški zgodovinarji imenujejo [[nahičevan]]ska ([[azerbajdžan]]ska) kampanja, so Mehmedove rumelijske čete dosegle več pomembnih uspehov.

=== Tretji vezir ===