Redakcija: 16:23, 17. avgust 2009 uredi JAnDbot (pogovor \| prispevki) Boti 69.922 urejanj m robot Dodajanje: el, hi, lv Spreminjanje: ext, fr, id, oc ← Starejše urejanje		Redakcija: 03:59, 10. september 2009 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.924 urejanj m robot Dodajanje: ka:ესპანეთის ავტონომიური რეგიონები; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:ccaa-spain.png\|280px\|thumbnail\|left\|Španske avtonomne skupnosti]] '''Avtonomna skupnost''' (''Comunidad Autónoma'') je geografska in politična enota v [[Španija\|Španiji]]. Obstaja sedemnajst avtonomnih skupnosti in dve avtonomni mesti na severu [[Afrika\|Afrike]], Ceuta in Melilla, ki imata podoben status kot avtonomne skupnosti. Španija je od začetka 19. stoletja upravno razdeljena na pokrajine (''provincias''). Te so skozi zgodovino delovale kot upravne enote in izpostave centralne vlade, a so (z izjemo [[Navara\|Navare]] in ostalih treh baskovskih pokrajin) uživale zelo omejeno samoupravo. V obdobju tranzicije od diktatorskega režima ([[frankizem]]) k demokraciji je Španija opustila tradicijo centralizirane države in postopoma oblikovala t.i. "državo avtonomij" (''estado de autonomías''): posebno upravno-politično ureditev na pol poti med [[federacija\|federacijo]] in decentralizirano unitarno državo. Samoupravne enote, ki so sestavljene iz ene ali več pokrajin, se imenujejo "avtonomne skupnosti" (''comunidades autónomas''). V obdobju [[španska tranzicija\|tranzicije]] se je uveljavil politični konsenz, da je potrebno narodnim in jezikovnim manjšinam ([[Baski]], [[Katalonci]], [[Galicija\|Galičani]]) omogočiti obnovitev široke avtonomije, ki so jo uživali v obdobju [[španska druga republika\|republike]]. Obenem so se tudi v nekaterih drugih delih države, predvsem v [[Valencija\|Valenciji]], na [[Kanarski otoki\|Kanarskih otokih]] in v [[Andaluzija\|Andaluziji]], oblikovala močna politična gibanja, ki so za svoje dežele zahtevala podobno avtonomijo. Ker sporazum v smeri preobrazbe Španije v federalno državo ni bil mogoč, je obveljala kompromisna rešitev: Španija je še naprej ostala razdeljena na 50 pokrajin, ki pa so se smele samostojno povezati v avtonomne skupnosti. Ustava iz leta [[1978]] je predvidela dva postopka oblikovanja avtonomnih skupnosti: hitrega in običajnega. Do hitrega postopka so bile upravičene tri skupnosti, ki jim je ustava priznala status narodnosti (''nacionalidad''): [[Baskija]], [[Katalonija]] in [[Galicija]]. Kasneje je z [[referendum~~\|referendumom~~]]om pravico do hitrega postopka pridobila tudi [[Andaluzija]]. [[Navara]], ki je kot edina pokrajina uživala določeno samoupravo že pod [[frankizem\|frankizmom]], je k avtonomiji pristopila s posebnim zakonom (t.i. ''Ley de amejoramiento foral''). Baskija je avtonomijo dosegla leta 1979, Katalonija leta 1980 ter Galicija in Andaluzija leta 1981. Njihovemu zgledu so sledile tudi ostale regije, tako da je Španija - v nasprotju z začetnimi predvidevanji - od sredine osemdesetih let povsem razdeljena na avtonomne skupnosti. Pristojnosti avtonomnih skupnosti ureja '''avtonomni statut''' (''estatuto de autonomía''), ki ga mora potrditi španski parlament (in v skupnostih, ki so avtonomijo dosegle po hitrem postopku, tudi lokalno prebivalstvo na referendumu). Posamezne avtonomne skupnosti imajo zelo različne stopnje avtonomije, vendar precej podobno notranjo politično ureditev: vsaka ima svoj parlament in vlado s predsednikom. Vrstica 13: Stopnja avtonomije posameznih skupnosti je različna iz treh razlogov: 1.) ''zaradi različnega ustavnega statusa''. Štirim "zgodovinskim skupnostim" (trem "narodnostim" in Andaluziji) ustava priznava poseben status. [[Baskija\|Baskiji]] in [[Navara\|Navari]] ustava poleg tega priznava še t.i. "zgodovinske pravice", na podlagi katerih uživata zelo široko avtonomijo tudi na finančnem in fiskalnem področju (t.i. ''concierto económico vasco-navarro''). 2.) ''zaradi procesa devolucije''. Španska ustava predvideva, da lahko centralna vlada katerokoli svojo pristojnost (razen tistih, ki jih ustava izrecno nalaga državi: skrb za enakost pred zakonom, obramba, zunanja politika, itd.) prenese na posamezne avtonomne skupnosti. V praksi je ta proces [[devolucija\|devolucije]] odvisen od pogajanj med osrednjo vlado in avtonomnimi skupnostmi. Nekatere regionalne, nacionalistične in separatistične stranke so v zameno za podporo posameznim državnim vladam dosegle številne prenose pristojnosti. Vrstica 25: [[Asturija\|Asturije]], ki se uradno imenuje "Kneževina Asturija" (''Principado de Asturias'');<br /> [[Murcia\|Murcie]], ki se uradno imenuje "Murcijska regija" (''Región de Murcia'');<br /> [[Navara\|Navare]], ki se uradno imenuje "Navarska [[foralni sistem\|foralna]] skupnost" (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'');<br /> [[valencija\|Valencije]], ki se uradno imenuje "Valencijska skupnost" (''Comunitat Valenciana''), in je tudi edina, ki nima španskega uradnega imena; <br /> *[[Madrid]]a, ki se uradno imenuje "Madridska skupnost" (''Comunidad de Madrid''). Vrstica 61: [[ja:スペインの地方行政区画]] [[jv:Wilayah otonomi Spanyol]] [[ka:ესპანეთის ავტონომიური რეგიონები]] [[ko:스페인의 자치 지방]] [[la:Communitas autonoma]]

Španska avtonomna skupnost: Razlika med redakcijama