Epileptični napad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
poprava povezave |
m + zp, iw |
||
Vrstica 1:
{{slog|manjka uvodna vrstica, notranje povezave}}
Poznamo več vrst epileptičnih napadov v glavnem pa jih delimo na velike, ki se imenujejo grand mal ter na manjše oziroma delne, ki se s tujko imenujejo absence. Za večje napade je značilno, da se pri osebi, ki doživi napad pojavijo močni nekontrolirani krči, ki povzročijo tresenje celotnega telesa. Pri tem se pri bolniku lahko pojavi izguba zavesti, bruhanje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Bljuvanje], uriniranje ter penjenje z ust. Oseba se med napadom slabo ali pa sploh ne zaveda okolice, zato je po napadu zmedena, pogosto tudi depresivna in utrujena. Zaradi značilnih mišičnih krčev se po napadu pojavi utrujenost mišic. Napade delimo tudi na klonične pri katerih prihaja do več zaporednih krčev mišic [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mi%C5%A1ica] kar povzroča tresenje ter na tonične kjer oseb dobi manj krčev, ki trajajo dalj časa. Pri tem lahko oseba v krču za daljši čas zadržuje dih, kar privede do pomankanja kisika v krvi ter pomodrelosti obraza. Pri takšnih napadih lahko pride do fizičnih poškodb, bodisi zaradi padca osebe ali udarca (predvsem z glavo) v trde ali celo ostre predmete. Obstaja tudi možnost zadušitve ter nenadne odpovedi srca, ki je pri osebah z epilepsijo desetkrat bolj pogosta kot pri splošni populaciji.▼
▲Poznamo več vrst epileptičnih napadov v glavnem pa jih delimo na velike, ki se imenujejo grand mal ter na manjše oziroma delne, ki se s tujko imenujejo absence. Za večje napade je značilno, da se pri osebi, ki doživi napad pojavijo močni nekontrolirani krči, ki povzročijo tresenje celotnega telesa. Pri tem se pri bolniku lahko pojavi izguba zavesti, [[bruhanje
Pri manjšem oziroma delnem napadu pa se pojavi t.i. stremenje v eno točko, delna zmedenost, izguba občutka za čas ter v nekaterih primerih manjši, delni mišični krči. Pogosto so takšni napadi za okolico neopazni, so pa za osebo z epilepsijo prav tako stresni in neprijetni. Zaradi »neopaznosti« napadov se pogosto zgodi, da se tovrstna epilepsija diagnosticira relativno pozno, še posebej pri majhnih otrocih. Pri takšnem napadu fizična pomoč ni potrebna, saj se osebe pri napadih načeloma ne poškodujejo, je pa priporočljivo, da se jim nudi moralno oporo in asistenco saj se po napadu pogosto pojavi zmedenost in depresija.▼
▲Pri manjšem oziroma delnem napadu pa se pojavi
Če smo priča epileptičnemu napadu je pomembno da odreagiramo trezno, kar je osebi, ki ga je utrpela lahko v veliko pomoč. In sicer:
Posebej pozorni pa moramo biti tudi na naslednje napotke; da osebe z napadom ne premikamo na druga mesta; ne pritiskamo k tlom in ne skušamo ustaviti krčev!▼
* ohranimo mirno kri
Posebej nevarni so epileptični napadi med spanjem, saj ponavadi takrat v bližini ni nikogar, ki bi osebi z epileptičnim napadom pomagal. Pri napadih v spanju obstajajo nevarnosti zadušitve, padca s postelje, udarca v glavo ter motenj srčnega utripa, ki lahko v hujših primerih privede do življenjsko nevarnih stanj. Vendar pa je tehnologija na tem področju že toliko napredovala, da omogoča osebam z epilepsijo in njihovim bližnjim mirnejše noči ter bolj brezskrbno spanje. Osebe, ki trpijo za epilepsijo si lahko pomagajo z brezkontaktni senzorji, ki bližnje opozorijo na napad, takoj ko se le ta zgodi in tako se lahko skrbniške osebe (starši, otroci, partner/ka...) nemudoma odzovejo in pomagajo osebi, ko le-ta doživi napad [http://www.intertrade.si/index.php/epilepsija-monitor-epilepticnih-napadov].▼
* osebo, ki je utrpela napad položimo na bok ter ji glavo obrnemo proti tlem (s tem preprečimo ugriz v jezik ter morebitno zadušitev. V usta ji je dajemo ničesar saj lahko pride do poškodb)
* pod glavo ji položimo mehak predmet ter s tem preprečimo udarce z glavo ob tla. Za to uporabimo kar imamo pri roki (pulover, blazino, v skrajni sili če nimamo ničesar ji glavo nežno držimo z rokami)
* poskušamo definirati čas trajanja napada
* v primerih ko pride do daljšega napada (več kot 5-6 minut), poškodb osebe, ali bruhanja pokličemo [[Prva pomoč|zdravniško pomoč]].
▲Posebej pozorni pa moramo biti tudi na naslednje napotke; da osebe z napadom ne premikamo na druga mesta; ne pritiskamo k tlom in ne skušamo ustaviti krčev! Ne odpiramo ji ust in ne tlačite ničesar vanje, saj lahko s tem poškodujemo zobe! Osebi z epileptičnim napadom ne damo piti tekočine, dokler se povsem ne osvesti.
▲Posebej nevarni so epileptični napadi med spanjem, saj ponavadi takrat v bližini ni nikogar, ki bi osebi z epileptičnim napadom pomagal. Pri napadih v spanju obstajajo nevarnosti zadušitve, padca s postelje, udarca v glavo ter motenj srčnega utripa, ki lahko v hujših primerih privede do življenjsko nevarnih stanj. Vendar pa je tehnologija na tem področju že toliko napredovala, da omogoča osebam z epilepsijo in njihovim bližnjim mirnejše noči ter bolj brezskrbno spanje. Osebe, ki trpijo za epilepsijo si lahko pomagajo z brezkontaktni senzorji, ki bližnje opozorijo na napad, takoj ko se le ta zgodi in tako se lahko skrbniške osebe (starši, otroci, partner/ka...) nemudoma odzovejo in pomagajo osebi, ko le-ta doživi napad
== Zunanje povezave ==
[[Kategorija:Epilepsija]]
▲}}http://www.intertrade.si/index.php/epilepsija-monitor-epilepticnih-napadov
[[en:Seizure]]
[[es:Convulsión]]
[[fa:تشنج]]
[[fr:Convulsion]]
[[it:Convulsione]]
[[ms:Sawan]]
[[nl:Epileptisch insult]]
[[pl:Napad padaczkowy]]
[[pt:Convulsão]]
[[scn:Cummursioni]]
[[simple:Seizure]]
[[tr:Havale (tıp)]]
| |||