Brionska deklaracija: Razlika med redakcijama

m
robot Spreminjanje: en:Brijuni Agreement; kozmetične spremembe
m (robot Dodajanje: cs:Brionská deklarace)
m (robot Spreminjanje: en:Brijuni Agreement; kozmetične spremembe)
'''Brionska deklaracija''' je [[dokument]], podpisan [[7. julij]]a [[1991]] med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] pod političnim pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske unije]], s katerim so bile ustavljene [[Slovenska osamosvojitvena vojna|sovražnosti]] na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]], ta pa je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti.
 
== Okoliščine ==
 
Delegacija [[Evropska unija|Evropske unije]], ki so jo sestavljali zunanji ministri [[Nizozemska|Nizozemske]] [[Hans van den Broek]], [[Luksemburg]]a [[Jacques Poos]] in [[Portugalska|Portugalske]] [[João de Deus Pinheiro]], se je na [[Brioni]]h sestala s slovensko, hrvaško in jugoslovansko zvezno delegacijo.
<blockquote>
 
== Brionska deklaracija ==
 
7. julija 1991
Evropska trojka je pripravljena, da bo o razvoju položaja v zvezi s procesom pogajanj obvestila vse države članice KEVS.
 
== ANEKS I ==
 
=== Drugi načini pri pripravi pogajanj: ===
 
=== 1. Režim na meji ===
 
Nadzor nad mejnimi prehodi bo prevzela policija Slovenije. Delovala bo v skladu z zveznimi predpisi.
 
=== 2. Carine ===
 
Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki zvezne vlade in vlade Republike Slovenije 20. junija 1991, je potrjen in bo uresničen. Carine bodo ostale zvezni dohodek in pobirali jih bodo slovenski cariniki. Vplačevali jih bodo na skupen račun, ki ga bodo nadzorovali zvezni in republiški finančni ministri skupaj z enim ali dvema zunanjima kontrolorjema.
 
=== 3. Nadzor zračnega prometa ===
 
Obstaja enoten nadzor zračnega prometa za vso Jugoslavijo. Ves domači in mednarodni zračni promet čez Jugoslavijo bo nadzoroval in zagotavljal pristojni zvezni organ.
 
=== 4. Varnost na mejah ===
 
Vzpostaviti je treba stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991. V času suspenza (tri mesece) opraviti pogajanja, da bi omogočili regularen prenos vseh pristojnosti JLA na tem področju. Na mejah bo ostal režim, ki je utemeljen na evropskih merilih.
 
=== 5. Drugi načini za prekinitev ognja: ===
 
*deblokada vseh enot in objektov JLA
Vsi ti ukrepi bodo začeli veljati takoj, ko bo mogoče, najkasneje do 8. julija do 24. ure.
 
=== 6. Ujetniki ===
 
Vse osebe, ki so zaprte zaradi sovražnosti od 25. junija 1991, je treba čimprej osvoboditi, najkasneje do 8. julija do 24.ure. V zvezi z izvajanjem te odločitve bo potekalo sodelovanje z mednarodnim Rdečim križem.
 
== ANEKS II ==
 
=== Uvod ===
 
Položaj v Jugoslaviji zadeva vse članice DEVS. Komite visokih funkcionarjev je na svoji seji v Pragi preučil možnost, da bo v Jugoslavijo poslal večnacionalno opazovalno misijo. Očitno je, da takšna misija lahko dela le ob popolnem soglasju vseh zainteresiranih strani. Da bi misiji omogočili izvrševanje nalog je nujno določiti njen mandat in njene pravice ter dolžnosti. Financiranje te operacije in vrsto praktičnih vprašanj je treba prav tako določiti. V ta namen predlagamo:
 
=== Mandat ===
 
Ustanavlja se opazovalna misija z nalogo nadzorovanja položaja v Jugoslaviji, predvsem aktivnosti v Sloveniji in morda tudi na Hrvaškem. Cilj misije je, da nadzoruje izvajanje drugih elementov sporazuma, ki so ga dosegle jugoslovanske strani s pomočjo Evropske skupnosti.
 
=== Trajanje mandata ===
 
Opazovalni misiji je treba omogočiti čimprejšnji začetek dela. Misija bo delovala vse dotlej, dokler bodo zainteresirane strani menile, da je to potrebno.
 
=== Določanje obsega aktivnosti ===
 
Pod sedanjimi pogoji bo misija svojo dejavnost omejila na Slovenijo in morda na Hrvaško. Če bo potrebno, bodo obseg njenega delovanja ponovno preučili ob soglasju vseh zainteresiranih strani.
 
=== Sestava in način delovanja ===
 
Opazovalna misija je lahko mešana, to pomeni, da so njeni člani lahko vojaške osebe in civilisti.
Misija lahko šteje od 30 do 50 članov. Ker je pomembno, da deluje čimbolj učinkovito, izbor članov misije ne bi smel upočasniti začetka njenega delovanja. Praktična rešitev bi lahko bila, da bi angažirali opazovalce med civilnimi in vojaškimi člani delegacije CSBM na Dunaju, kjer že obstaja ekspertiza glede procesa KEVS. Njim se lahko pridružijo druge civilne ali vojaške osebe. Misija bo ustanovila center za koordinacijo v Jugoslaviji. Iz tega centra bodo pošiljali manjše skupine - na primer po dva člana - na različna območja. Po en oficir za zvezo, pripadnik vsake nasprotne strani, bo imenovan za spremstvo takšnim opazovalnim enotam ob vsakem času.
 
=== Struktura poveljevanja in supervizija ===
 
Opazovalne enote bodo delovale pod nadzorom šefa opazovalne misije. Šef opazovalne misije bo pošiljal vsakodnevna sporočila prek sekretariata KEVS v [[Praga|Pragi]] komiteju visokih funkcionarjev. Komite mora biti ustrezno telo, v katerem bodo skrbeli za vse dejavnosti opazovalne misije in odločali, ali bodo mandat misije podaljšali, če bo to potrebno.
 
=== Pravna vprašanja ===
 
Treba je zagotoviti pravne pogoje, tako da bi misija lahko opravljala svoje naloge. To vključuje zagotovitev diplomatske imunitete kot tudi svobodo gibanja in komuniciranja v Jugoslaviji, to pa pomeni tudi komunikacijo s centrom za koordinacijo in veleposlaništvi.
 
=== Praktična vprašanja ===
 
Med številnimi praktičnimi vprašanji je treba rešiti tudi vprašanja, ki zadevajo prevozna sredstva, in zagotoviti prevajalske storitve, ki morajo biti na voljo opazovalnim enotam, kot tudi način, kako se bodo opazovalci identificirali kot člani opazovalne misije KEVS.
</blockquote>
 
== Zunanje povezave ==
 
* http://www.uvi.si/10let/pot/osamosvojitveni-dokumenti/brionska-deklaracija/ - Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje
[[cs:Brionská deklarace]]
[[de:Brioni-Abkommen]]
[[en:BrioniBrijuni Agreement]]
[[fi:Brionin sopimus]]
[[fr:Accord de Brijuni]]
94.019

urejanj