Dvorec Nymphenburg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: ga:Pálás Nymphenburg |
m robot Spreminjanje: ga:Bruíon Nymphenburg; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Image-Schloss Nymphenburg Munich CC edit3.jpg|450px|thumb|right|Pogled na palačo s sprednje strani.]]
'''Dvorec Nymphenburg''' ({{lang-de|Schloss Nymphenburg}}) je [[Barok|baročna]] palača v [[München|Münchnu]], [[Bavarska]], [[Nemčija]]. Palača je služila kot poletna rezidenca [[Bavarska|
== Zgodovina ==
[[Slika:Canaletto (I) 020.jpg|300px|thumb|Dvorec Nymphenburg okoli 1760, kot ga je naslikal [[Canaletto]].]]
Izgradnjo palače je naročil vladar [[Ferdinand Maria]] kot darilo ženi [[Henrietta Adelaide Savojska|Henrietti Adelaide]] ob rojstvu njunega sina in dediča [[Maksimilijan II Emanuel|Maksimilijana Emanuela]] leta [[1664]]. Za arhitekta je izbral [[Italija]]na [[Agostino Barelli|Agostina Barellija]], ki je dokončal centralni del leta [[1675]]. <ref>{{cite web | title = Opis Nymphenburga | url=http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2007/2f/muenchen/nymphenburg.html}}</ref> Okrog leta [[1701]] je nato sin [[Maksimilijan II Emanuel|Maksimilijan Emanuel]], ki je do takrat že prevzel prestol, naročil arhitektoma [[Enrico Zuccalli|Enricu
Kasneje je bil znova podaljšan južni del, da so vanj postavili dvorne konjušnice. Da bi bil ta poseg uravnotežen, so zato na sever dodali oranžerijo. Nato je sin [[Maksimilijan II Emanuel|Maksa Emanuela]] [[Karel VII]] dokončal veliki krožni dvorec z [[barok|
Arhitekt [[Joseph Effner]] je leta [[1716]] prenovil fasado centralnega paviljona v francoski baročni slog s stebri. Leta [[1826]] je [[Leo von Klenze]] s paviljona odstranil zatrepe z [[Bavarska|
Z [[Nymphenburška pogodba|Nymphenburško pogodbo]] v [[julij]]u [[1741]] je [[Karel Albert]] sklenil zavezništvo s [[Francija|Francijo]] in [[Španija|Španijo]] proti [[Avstroogrska|
Danes je Nymphenburg odprt javnosti, prav tako pa ostaja dom in zatočišče glave družine [[Wittelsbach]], trenutno je to [[Franc, vojvoda Bavarski]].
== Palača ==
[[Slika:M-Nymphenburg-SteinernerSaal01.JPG|thumb|Stropna poslikava v Kamniti dvorani]]
Palača je skupaj s pripadajočim parkom velika znamenitost [[München|Münchna]]. ''Kamnito dvorano'' (Steinerner Saal) krasijo stropne poslikave [[Johann Baptist Zimmermann|Johanna Baptista
Nekatere sobane še zmeraj kažejo svoje [[barok|
[[Slika:Nymphenburg-Ecuries.jpg|thumb|left|Muzej kočij in vozov]]
Vrstica 27:
Dvorne konjušnice vsebujejo enega najpomembnejših muzejev starih kočij in vozov, ki se imenuje ''Marstallmuseum''. Konjušnice so tudi odigrale pomembne zgodovinske vloge. Kočija francoskega kronanja je bila na primer uporabljena pri kronanju cesarja [[Karel VII|Karla VII]] leta [[1742]]. Med glavnimi zanimivostmi muzeja so veličastne kočije in vozovi kralja [[Ludvik II Bavarski|Ludvika II]].
Prvo nadstropje bivših dvornih konjušnic danes gosti zbirko [[Nymphenburški porcelan|nymphenburškega porcelana]], ki ga je ustvarila [[Nymphenburška tovarna porcelana]], ki se prav tako nahaja v palači in je bila ustanovljena leta [[1745]], naročil jo je [[Bavarska|
== Park ==
[[Slika:Nymphenburg, de Geer, um 1730.jpg|left|thumb|Nymphenburg, ok. 1730]]
[[Slika:München - Nymphenburg (Luftbild).jpg|thumb|Nymphenburg]]
Park je velik 800 hektarjev in se je leta [[1671]] imenoval ''Italijanski vrt''. Arhitekt [[Dominique Girard]], učenec [[André Le Notrê|Andréja Le Notrêja]], ga je povečal in preuredil v francoskem slogu. Dokončno različico parka je ustvaril [[Friedrich Ludwig von Sckell]], ki je park predelal na angleški način v začetku 19. stoletja, zato se park danes pojavlja pod imenom [[Angleški vrt]]. Ohranil je glavne elemente [[barok|
V bližini parka stojijo številni paviljoni
* ''Pagodenburg'' (1716-1719) - osemkotni, dvonadstropni paviljon z okrasi iz [[Delft|delftske]] lončevine (po stopnicah navzgor) in [[Kitajska|
* ''Badenburg'' (1719-1721) - [[barok|
* ''Magdalenenklause'' (1725-1728) - umetna razvalina namenjena oddihu in meditaciji.
* ''Amalienburg'' (1734-1739) - [[rokoko]]jska lovska loža [[Karel VII|Karla VII]] in njegove žene Marije Amalije. Amalienburg obsega dvorano ogledal in pesjak za lovske pse. Ta zgradba, ki jo je ustvaril [[François de Cuvilliés]], je vrhunski primerek [[rokoko]]ja v Evropi.
Vrstica 48:
[[Slika:Schlosspark nymphenburg1.jpg|800px|center|thumb|Veliki parter]]
== Javni prevoz ==
[[Slika:Marstallmuseum Nymphenburg-1.jpg|thumb|Dvorna konjušnica]]
Palačo je mogoče obiskati z javnim prevozom. Za to je potrebno vstopiti na [[tramvaj]] št. 17 v smeri Amalienburgstraße. Linija vozi mimo mestnega jedra, kjer ustavi pri [[Stachus]]u (Karlovem trgu) in glavni železniški postaji. Od centra do palače pelje [[tramvaj]] ok. 20 minut.
== Zanimivosti ==
Palača in park sta bila eno od prizorišč snemanja filma ''[[Zadnje leto v Marienbadu]]'' režiserja [[Alain Resnais|Alaina Resnaisa]] iz leta [[1961]].
Vrstica 61:
V dvornem kompleksu se nahaja tudi muzej ''Mensch und Natur'' (Človek in narava), katerega stalna razstava predtsavlja zgodovino planeta Zemlje, svet mineralov, zgradbo človeka, eksperimente o človeku, svet genov, prehranjevalne navade živali, življenjske prostore živali itd. Med drugim se v muzeju nahaja tudi priznana serija fotografij [[Američani|ameriškega]] fotografa [[Peter Menzel|Petra Menzela]] o prehranjevalnih navadah ljudi po celem svetu.
== Galerija ==
{{wide image|Nymphenburg_vorne_1.jpg|2500px|Gibljiv pogled na dvorec}}
Vrstica 81:
</center>
== Viri ==
{{seznam referenc}}
== Zunaje povezave ==
* [http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2007/2f/muenchen/nymphenburg.html Opis palače] {{ikona sl}}
* [http://www.musmn.de/start.htm stran muzeja Mensch und Natur] {{ikona de}}
Vrstica 100:
[[fi:Nymphenburgin linna]]
[[fr:Nymphenburg]]
[[ga:
[[it:Castello di Nymphenburg]]
[[nl:Slot Nymphenburg]]
|