Sinhronizator streljanja: Razlika med redakcijama

'''Sinhronizátor stréljanja''' in '''~ streljánja''' je povezava med [[letalski motor|letalskim motorjem]] in [[mitraljez]]om [[lovsko letalo|lovskega letala]], ki omogoča streljanje z mitraljezom, ne da bi izstrelki zadeli [[propeler]] [[letalo|letala]].

[[Slika:Interrupter gear diagram.png|thumb|Diagram delovanja sinhronizatorja]]

Kmalu po začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so začeli uporabljati [[izvidniško letalo|letala za]] [[izvidništvo]] in usmerjanje [[topništvo|topniškega]] ognja. Ko so se sovražni piloti srečavali v [[zrak]]u, so se najprej [[vitez|viteško]] pozdravljali, kmalu pa so se začeli obstreljevati z [[pištola]]mi in [[puška]]mi. Vendar so bili zadetki s posameznimi streli z gibljivega letala drugega gibljivega letala redki kot glavni zadetek na loteriji. Pojavila se je potreba po učinkovitejšem [[orožje|orožju]] - mitraljezu. Mitraljez naj bi bil pritrjen čim bolj fiksno, streljal naj bi v smeri leta, bil naj bi čim bližje [[težišče|težišču]]. Ker so bila ta letala izključno enomotorna najprimernejši položaj, to je na pokrovu motorja sprva ni bil možen. Pred motorjem je bil velik propeler in izstrelki bi zadevali lasten propeler, ga vsaj poškodovali, če že ne uničili. Prva rešitev je bil mitraljez, montiran pod zgornje krilo (zelo pogosta so bila dvo- in večkrilna letala). Ta položaj je sicer omogočal streljanje med poletom, je pa onemogočal ali vsaj zelo otežkočal menjavo bobna ali traku z naboji in odpravljanje pogostih zastojev.

Vedno bolj izrazita potreba po mitraljezu na pokrovu letalskega motorja je privedla do patenta za prvi sinhronizator streljanja (ta omogoča streljanje skozi propeler, ne da bi bili zadeti njegovi kraki). Dobil ga je [[Švica|Švicar]] [[Franz Schneider]]. Ta sinhronizator je ustavil streljanje mitraljeza, če bi naslednji izstrelek zadel krak propelerja.