Stefan Lazarević: Razlika med redakcijama

Stefan je postal knez leta [[1389]] po smrti očeta Lazarja v [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]]. Bil je osmanski vazal in se je kot poveljnik srbskih pomožnih enot udeležil bitk pri Karanovasi ([[1394]]), Rovinah ([[1395]]), Nikopolju ([[1396]])<ref>Momčilo Spremić, "Treba li rehabilitovati najvećeg izdajnika? Vuk nije bio Branković", Srpsko nasleđe, 11, Beograd, 1989, ISBN 86-83639-01-0</ref> in Ankari ([[1402]]).<ref name="Stanoje">Stanoje Stanojević, "Istorija srpskoga naroda", 3. izdaja (ponatis izdaje iz leta 1926), Beograd, 1989. ISBN 86-83639-01-0 (VIII Borba srpskoga naroda s Turcima)</ref>. Osmanskemu porazu pri Ankari je sledilo [[Timur Lenk]]ovo osvajanje [[Anatolija|Anatolije]] in medvladje, ki je trajalo do leta [[1413]].

Leta [[1403]] ali [[1404]] mu je bizantinski cesar [[Manuel II. Paleolog]] podelil naslov despota, približno takrat pa je postal tudi zaveznik ogrskega kralja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] in prvi vitez [[Red zmaja|Reda zmaja]] (''Societas draconistrarum''). Od ogrskega kralja je dobil današnjo Mačvo in Vojvodino, Zemun, Slankamen, Kupinik, Mitrovico, Bečej, Veliki Bečkererek, Apatin in [[Beograd]], kamor je preselil svojo prestolnico. V Beogradu je zgradil trdnjavo s citadelo, ki je bila med Veliko turško vojno leta [[1690]] porušena. Od nje se je do danes ohranil samo Stolp despota Stefana.<ref>Marko Popović, "Beogradska tvrđava", 2. dopolnjena izdaja, Beograd, 2006, ISBN 86-908427-0-5</ref>

Stefan Lazarević je imel veliko knjižnico, v kateri so bila poleg slovanskih del tudi dela s področja filozofije, zgodovine in poezije v grškem in latinskem jeziku. Čital in pisal je v staroslovanskem in grškem jeziku, obvladoval pa je tudi latinščino. Ustanovil je več samostanov, od katerih je najbolj znana [[Samostan Manasija|Resava-Manasija]] (Resava). V samostanu je bila znana "Resavska šola", središče za prevajanje in prepisovanje knjig, ki jo je vodil [[Konstantin Filozof]].

Pisati je začel po vrnitvi iz bitke pri Ankari. [[29. januar]]ja [[1412]] je v Novem Brdu, rudarskem središču Srbije, izdal ''"Zakon o rudnikih"'',<ref>Datiranje nastanka samega teksta Zakonika je še vedno sporno.</ref><ref>Skupina avtorjev, "Istorija srpskog naroda II", Beograd, 1982.</ref> ki je poznan tudi kot ''"Statut Novega Brda''".