Stefan Lazarević: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Octopus (pogovor | prispevki)
Slika, reference, zunanje povezave
Vrstica 1:
{{v delu}}
[[Slika:Stefan Lazarevic.jpg|200px|thumb|Despot Stefan Lazarević, freska v samostanu Manasija]]
 
Vrstica 5 ⟶ 4:
 
==Življenjepis==
Stefan je postal knez leta [[1389]] po smrti očeta Lazarja v [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]]. Bil je osmanski vazal in se je kot poveljnik srbskih pomožnih enot udeležil bitk pri Karanovasi ([[1394]]), Rovinah ([[1395]]), Nikopolju ([[1396]])<ref>Momčilo Spremić, "Treba li rehabilitovati najvećeg izdajnika? Vuk nije bio Branković", Srpsko nasleđe, 11, Beograd, 1989, ISBN 86-83639-01-0</ref> in Ankari ([[1402]]).<ref name="Stanoje">Stanoje Stanojević, "Istorija srpskoga naroda", 3. izdaja (ponatis izdaje iz leta 1926), Beograd, 1989. ISBN 86-83639-01-0 (VIII Borba srpskoga naroda s Turcima)</ref>. Osmanskemu porazu pri Ankari je sledilo [[Timur Lenk]]ovo osvajanje [[Anatolija|Anatolije]] in medvladje, ki je trajalo do leta [[1413]].
 
Leta [[1403]] ali [[1404]] mu je bizantinski cesar [[Manuel II. Paleolog]] podelil naslov despota, približno takrat pa je postal tudi zaveznik ogrskega kralja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] in prvi vitez [[Red zmaja|Reda zmaja]] (''Societas draconistrarum''). Od ogrskega kralja je dobil današnjo Mačvo in Vojvodino, Zemun, Slankamen, Kupinik, Mitrovico, Bečej, Veliki Bečkererek, Apatin in [[Beograd]], kamor je preselil svojo prestolnico. V Beogradu je zgradil trdnjavo s citadelo, ki je bila med Veliko turško vojno leta [[1690]] porušena. Od nje se je do danes ohranil samo Stolp despota Stefana.<ref>Marko Popović, "Beogradska tvrđava", 2. dopolnjena izdaja, Beograd, 2006, ISBN 86-908427-0-5</ref>
 
Leta [[1406]] je v bitki pri Despotovcu porazil in ubil svojega svaka Muso, sina sultana [[Bajazid I.|Bajazida I.]]. Po bitki se je v Srbiji začelo daljše obdobje miru.
Vrstica 14 ⟶ 13:
 
==Zapuščina==
[[Slika:Despotovac l Manastir Manasija 001.jpg|250px|thumb|left|Samostan Manasija (Resava).]]
Stefan Lazarević je imel veliko knjižnico, v kateri so bila poleg slovanskih del tudi dela s področja filozofije, zgodovine in poezije v grškem in latinskem jeziku. Čital in pisal je v staroslovanskem in grškem jeziku, obvladoval pa je tudi latinščino. Ustanovil je več samostanov, od katerih je najbolj znana [[Samostan Manasija|Resava-Manasija]] (Resava). V samostanu je bila znana "Resavska šola", središče za prevajanje in prepisovanje knjig, ki jo je vodil [[Konstantin Filozof]].
 
Pisati je začel po vrnitvi iz bitke pri Ankari. [[29. januar]]ja [[1412]] je v Novem Brdu, rudarskem središču Srbije, izdal ''"Zakon o rudnikih"'',<ref>Datiranje nastanka samega teksta Zakonika je še vedno sporno.</ref><ref>Skupina avtorjev, "Istorija srpskog naroda II", Beograd, 1982.</ref> ki je poznan tudi kot ''"Statut Novega Brda''".
 
Napisal je tudi nekaj drugih del. Najstarejše ohranjeno delo, ki je bilo napisano leta [[1403]] ali [[1404]], je ''Zahvalni govor knezu Lazarju''. Drugi ohranjeni tekst je napis na marmornem stebru na Kosovu. Tretje delo, ''Beseda Ljubezni'' (''Slovo ljubve''), je poetska poslanica, namenjena bratu Vuku Lazareviću kot poziv na spravo. Nekateri menijo, da bi lahko bila namenjena tudi zaročenki ali sestri v osmanskem haremu. Pesnitev je napisana kot [[akrostih]].
 
==Družina==
Stefan Lazarević se je leta [[1405]] poročil s Heleno Gattilusio, hčerko Franca II., vladarja Lesbosa in Valentine Doria, s katero ni imel poznanih otrok.
 
==Reference==
{{seznam referenc}}
 
==Zunanje povezave==
*[http://www.beo-books.de/deutsch/culture/church_3/manasija.htm Samostan Manasija]
[[Kategorija:Rojeni leta 1377]]
[[Kategorija:Umrli leta 1427]]