Sultanat Rum: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pravi iw |
Infopolje Bivša država |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Bivša država
|common_name = Seldžuški sultanat Rum
|native_name = <big>سلجوقیان روم</big><br>Saljūqiyān-e Rūm
|conventional_long_name = Seldžuški sultanat Rum
|continent = [[Evrazija]]
|region = [[Bližnji vzhod]]
|status = [[kneževina]]
|year_start = 1077
|year_end = 1307
<!-- Please do not put the flag-based succession box here: the successor states are far too numerous and none possess verifiable flags.-->
|event_start = razdelitev [[Veliko seldžuško cesarstvo|Velikega seldžuškega cesarstva]]
|event_end = notranji spori
|image_map = Seljuk Sultanate of Rum 1190 Locator Map.svg
|image_map_caption = sultanat leta 1190, pred [[tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]]
|capital = [[İznik]]<br>[[Konya]]
|status = kneževina
|title_leader = sultan
|leader1 = Kutalmiš
|year_leader1 = 1060-1077
|leader2 = Mesud II.
|year_leader2 = 1303-1308
}}
'''Seldžuški sultanat Rum'''
Beseda "Rum" je arabsko ime mesta [[Rim]]. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum zato, ker so ga dolgo časa imeli za rimsko ozemlje. Sodobni turški zgodovinarji se zato bolj nagibajo k nazivu "Anatolski
Sultanat je dosegel svoj višek v poznem [[12. stoletje|12.]] in zgodnjem [[13. stoletje|13. stoletju]], ko so Seldžuki osvojili ključna [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] pristaniška mesta na anatolski sredozemski in črnomorski obali. Pred tem je trgovanje potekalo v glavnem po karavanskih poteh med [[Iran]]om in [[Anatolija|Anatolijo]], potem pa se je po morju razširilo še na [[Evropa|Evropo]]. Posebno živahna je bila trgovina z [[Genova|Genovo]].
Vrstica 9 ⟶ 30:
Naraščajoče bogastvo je sultanatu omogočilo, da je absorbiral majhne turške države, ki so nastale po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta [[1071]]: [[Danišmendi|Danišmende]], Mengudžeke, Saltukide in [[Ortokidi|Ortokide]]. Seldžuki so uspešno prenesli vse posledice [[Križarske vojne|križarskih vojn]], leta [[1243]] pa so klonili pred napredujočimi [[Mongoli]] in postali njihovi vazali. Državna uprava se je močno trudila, da bi ohranila integriteto države, toda v drugi polovici [[13. stoletje|13. stoletja]] je država začela razpadati in v prvem desetletju [[14. stoletje|14. stoletja]] popolnoma razpadla.
V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov, med katerimi je bil najpomembnejši tisti, ki ga je ustanovil [[Osman I.]]
==Ustanovitev==
Leta [[1070]] je v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]] prišel na oblast seldžuški poveljnik Sulejman bin Kutalmiš, daljni sorodnik [[Malik Šah I.|Malik Šaha I.]] in bivši kandidat za prestol Velikega seldžuškega cesarstva. Leta [[1075]] je osvojil bizantinski mesti Nikeja (Iznik) in Nikomedija (İzmit). Dve leti kasneje se je razglasil za sultana neodvisne seldžuške države z glavnim mestom Iznik.
Seldžuški sultan [[Sirija|Sirije]] Tutuš I. je leta [[1086]] v [[Antiohija|Antiohiji]] Sulejmana ubil, njegovega sina [[Kılıç Arslan I.|Kiliç Arslana I.]] pa ujel in zaprl. Po Malik Šahovi smrti leta [[1092]] so Kiliç Arslana osvobodili in takoj za tem je prevzel oblast nad očetovimi ozemlji. V [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni]] so ga [[križarji]] porazili in ga potisnili nazaj v osrednjo južno Anatolijo, kjer je ustanovil svojo državo z glavnim mestom
Medtem je drug rumski Seldžuk, Melikšah, ki ga ne smemo zamenjati s sultanom Velikega seldžuškega sultanata z enakim imenom, osvojil Konyo in v njej vladal do leta [[1116]], ko ga je iz nje s pomočjo [[Danišmendi|Danišmendov]] pregnal Mesudov sin Kiliç Arslan II.. Ko je Mesud leta [[1156]] umrl, je sultanat obsegal že skoraj celo osrednjo Anatolijo. Kiliç Arslan II. je nato zavzel še preostalo ozemlje okrog [[Sivas]]a in [[Malatya|Malatye]], ki je bilo pod oblastjo zadnjih Danišmendov, leta [[1176]] pa je v bitki pri Miriokefalonu porazil še [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantince]] pod poveljstvom [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] in zaustavil njihov prodor v osrednjo Anatolijo.
| |||