Desanka Maksimović: razlika med redakcijama

dodanih 2.114 zlogov ,  pred 11 leti
infopolje + tekst
(infopolje + tekst)
{{Infopolje Oseba
[[Slika:Desanka Maksimovic PhotoAdamRadosavljevic.jpg|thumb|Kip pesnice]]
| name = Desanka Maksimović
'''Desanka Maksimović''' [désanka maksímović] ({{jezik-sr|Десанка Максимовић}}), [[Srbi|srbska]] [[pesnica]], * [[16. maj]] [[1898]], [[Rabrovica]], [[Kraljevina Srbija]] (danes [[Srbija]]), † [[1. februar]] [[1993]], [[Beograd]], [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavija]] (danes Srbija).
[[Slika:| image = Desanka Maksimovic PhotoAdamRadosavljevic.jpg|thumb|Kip pesnice]]
| caption = Kip pesnice postavljen v Valjevu
| birth_date = 16. maj 1898
| birth_place = Rabrovica
| death_date = 1. februar 1993
| death_place = Beograd
| other_names =
| known_for = pesnica
| occupation = profesorica
}}
'''Desanka Maksimović''' [désanka maksímović] ({{jezik-sr|Десанка Максимовић}}), [[Srbi|srbska]] [[pesnica]] in [[pisateljica]], * [[16. maj]] [[1898]], [[Rabrovica]] pri [[Valjevo|Valjevu]], [[Kraljevina Srbija]] (danes [[Srbija]]), † [[1. februar]] [[1993]], [[Beograd]], [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavija]] (danes Srbija).
 
== Življenjepis ==
Desanka Maksimović je bila profesorica književnosti in članica [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]]. Bila je tudi članica [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]].
Desanka Maksimović je [[gimnazija|gimnazijo]] obiskovala v Valjevu. Po končani gimnaziji je v Beogradu na filozofski fakulteti študirala svetovno [[književnost]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], bila profesorica književnosti in članica [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]]. Bila je tudi članica [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Prijela je sedmojulisko nagrado ([[1958]]) za življensko delo, Zmajevo nagrado ([[1958]]) za zbirko ''Vonj zemlje'', nagrado [[AVNOJ]] ([[1970]]) in druge nagrade.
 
== Literarno delo ==
Desanka Maksimović je pomembna srbska pesnica [[20. stoletje|20. stoletja]]. Objavljati je začela takoj po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. V svoj pesniški izraz je sprejela tedaj moderne elemente vodilnih stilnih smeri v Srbiji, ne da bi se kateri zares pridružila. Ves čas je ohranjala sloves izrazite pesniške individualnosti, največ njenih pesmi je posvečenih ljubezni, naravi in domovini. Nekateri vidni [[kritik]]i menijo, da je za [[srbska književnost|srbsko književnost]] med poeti Maksimovićeva to, kar je med [[proza|prozaisti]] [[Ivo Andrić]]. Med pesmimi, ki so močno odmevale tudi izven meja njene ožje domovine je najizrazitejša gotovo ''Krvava bajka''. Pesem je v slovenščino prevedel [[Lojze Krakar]].<ref>Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984</ref>
 
'''Najpomembnejša dela'''<ref>Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973</ref>
*Poezija
** ''Pesmi'' ([[1924]])
** ''Zeleni vitez'' ([[1930]])
** ''Pesnik in rodni kraj'' ([[1945]])
** ''Domovina, tu sem'' ([[1951]])
** ''Vonj zemlje'' ([[1955]])
** ''Terjam pomilostitev'' ([[1964]])
** ''Nemam više vremena'' ([[1973]])
* ''Potopisi''
** ''Prazniki potovanja'' ([[1972]])
 
V slovenščini je izbor njenih pesmi izšel leta [[1955]]<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 11, [[DZS]], Ljubljana, 2006</ref>.
 
== Glej tudi ==
 
== Viri ==
{{refsez}}
 
{{škrbina o književniku}}
 
{{DEFAULTSORT:Maksimović, Desanka}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1868]]
[[Kategorija:Umrli leta 1993]]
36.342

urejanj