Konkordat: Razlika med redakcijama

'''Konkordat''' je [[meddržavni sporazum]] med Svetim sedežem in [[vlada|vlado]] oz. [[vladar]]jem o [[vera|verskih zadevah]]. Ta sporazum pogosto zajema priznanje in našteva dodatne [[pravica|pravice]], ki naj jih uživa [[Rimskokatoliška Cerkev]] in njeni [[vernik]]i v tej [[država|državi]]. Te pravice so večinoma dveh tipov: denarne in oblastne (vplivne).

 

Denarni privilegiji v konkordatih lahko zavzemajo obliko direktnih subvencij cerkve s strani države kot so: plačevanje duhovščine iz državnega proračuna, financiranje obnov cerkva, cerkvenih posesti in ostalih zgradb, posebne davčne olajšave in izjeme za cerkvene šole, bolnišnice in ostale ustanove. Cilj denarnih pravic je torej čim bolj priviligirati monetarni položaj RKC znotraj neke države.

 

Konkordatni privilegiji, ki Cerkvi podeljujejo več vpliva in moči v družbi, pa so lahko: obvezni verouk v šolah ali izbirni predmeti, katerih izvajanje mora financirati država. Velikokrat si Cerkev tudi želi izboriti možnost diskriminacije znotraj ustanov, ki jih sicer vodi, a so tudi v delu financirane iz državnega propračuna (šole, bolnišnice, socialni domovi). V takih ustanovah lahko Cerkev potem izvaja politiko zaposlovanja, ki je drugače prepovedana znotraj neke države; npr: diskriminacija pripadnikov drugih verskih skupin, etičnih in moralnih prepričanj, javnih intelektualcev, ljudi, ki so se ločili od zakonskega partnerja, homoseksualcev itd.

 

Preplet moči in denarja v konkordatnih privilegijih je lahko močan in nepredvidljiv. ZR Nemčija subvencionira več cerkvenih socialnih domov, kjer so nune umirajočim tolikokrat svetovale, naj svoj denar zapustijo domu, da so zakonodajalci to neetično prakso morali izrecno prepovedati, a zaradi konkordatnih omejitev ta prepoved še vedno omogoča, da nune umirajočim predlagajo doniranje denarja drugim ustanovam RKC, le izrecno domu v katerem delajo ne.

* [[Konkordat (1955)|konkordat leta 1955]] - [[Sveti sedež]] in [[Avstrija]]

 

 

[[Kategorija:Meddržavni sporazumi]]