Konkordat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: he:קונקורדט
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Konkordat''' je [[meddržavni sporazum]] med [[papež]]emSvetim sedežem in [[vlada|vlado]] oz. [[vladar]]jem o [[vera|verskih zadevah]]. Ta sporazum pogosto zajema priznanje in našteva dodatne [[pravica|pravice]], ki naj jih uživa [[Rimskokatoliška Cerkev]] in njeni [[vernik]]i v tej [[država|državi]]. kotTe tudipravice možnost,so davečinoma državadveh vplivatipov: oz.denarne sodelujein prioblastne izbiri(vplivne). [[škof]]ov na svojem ozemlju.
 
Denarni privilegiji v konkordatih lahko zavzemajo obliko direktnih subvencij cerkve s strani države kot so: plačevanje duhovščine iz državnega proračuna, financiranje obnov cerkva, cerkvenih posesti in ostalih zgradb, posebne davčne olajšave in izjeme za cerkvene šole, bolnišnice in ostale ustanove. Cilj denarnih pravic je torej čim bolj priviligirati monetarni položaj RKC znotraj neke države.
Zadnji konkordat, s [[Španija|Španijo]] leta [[1953]], se je iztekel leta [[1980]] in od takrat ni bil več uporabljen. Danes se razvija nov koncept sporazuma med [[Vatikan]]om in državami v skladu s dokumentom ''[[Dignitatis Humanae]]'' [[drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]].
 
Konkordatni privilegiji, ki Cerkvi podeljujejo več vpliva in moči v družbi, pa so lahko: obvezni verouk v šolah ali izbirni predmeti, katerih izvajanje mora financirati država. Velikokrat si Cerkev tudi želi izboriti možnost diskriminacije znotraj ustanov, ki jih sicer vodi, a so tudi v delu financirane iz državnega propračuna (šole, bolnišnice, socialni domovi). V takih ustanovah lahko Cerkev potem izvaja politiko zaposlovanja, ki je drugače prepovedana znotraj neke države; npr: diskriminacija pripadnikov drugih verskih skupin, etičnih in moralnih prepričanj, javnih intelektualcev, ljudi, ki so se ločili od zakonskega partnerja, homoseksualcev itd.
== Konkordati ==
 
Preplet moči in denarja v konkordatnih privilegijih je lahko močan in nepredvidljiv. ZR Nemčija subvencionira več cerkvenih socialnih domov, kjer so nune umirajočim tolikokrat svetovale, naj svoj denar zapustijo domu, da so zakonodajalci to neetično prakso morali izrecno prepovedati, a zaradi konkordatnih omejitev ta prepoved še vedno omogoča, da nune umirajočim predlagajo doniranje denarja drugim ustanovam RKC, le izrecno domu v katerem delajo ne.
 
Izmed 27 članic Evropske unije ima konkordate s Svetim sedežem sklenjeno 15 držav: Nemčija (tako na zveznem kot na državnem nivoju), Avstrija, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Luksemburg, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Matla, Poljska, Slovaška in Slovenija.
 
Konkordati imajo status mednarodnih pogodb in so za Sveti sedež način, da RKC na dolgi rok uveljavla svoje interese v neki državi, ki jih drugače ne bi mogla doseči preko uveljavljenih demokratičnih postopkov oz. že obstoječih zakonov neke države. Konkordati so velikokrat kontroverzne pogodbe, saj je RKC z njimi v številnih primerih želela zaobiti splošno debato med prebivalci neke države ali med njihovimi izvoljenimi predstavniki ter konkordate sprejeti tajno ali s čim manj javne debate. Najbolj znani primeri take politike RKC so:
 
* Brazilski konkordat 2008 (13 November)
* Poljski konkordat 1993 v katerem se Poljska zavezuje, da bo poskušala sprejeti zakonodajo, ki bi defakto izenačila civilno in cerkveno poroko, kar bi vodilo do odprave možnosti ločitve tudi v civilnem smislu.
 
Podpis konkordatov ima lahko velikokrat daljnosežne in nepredvidljive posledice za prebivalce neke države, če v državi pride do obsežnega prepleta med cerkvenimi in državnimi ustanovami. V ZR Nemčiji konkordat RKC dovoljuje uveljavitev Kanonskega prava v vseh ustanovah, kjer ima RKC lastniški delež, četudi je ta izredno majhen. To pomeni, da RKC lahko zavrne vstop v socialni dom, šolo, bolnišnico ali podobno ustanovo komurkoli po povsem lastni presoji, četudi ima v tej ustanovi RKC minimalen lastniški delež. Bojazen pred takšno usodo lahko nato posredno prisili številne prebivalce, da se aktivno včlanijo v določeno versko skupino, če se želijo zagotovo izogniti takim problemom, kar je v nasprotju z njihovo versko svobodo in postavlja RKC v močno priviligiran položaj.
 
Zadnji konkordat, s [[Španija|Španijo]] leta [[1953]], se je iztekel leta [[1980]] in od takrat ni bil več uporabljen. Danes se razvija nov koncept sporazuma med [[Vatikan]]om in državami v skladu s dokumentom ''[[Dignitatis Humanae]]'' [[drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]], a je termin konkordat še vedno v splošni uporabi kot na primer Konkordat 2004 s Portugalsko in Konkordat 2008 z Brazilijo.
 
== Kratek seznam nekaterih znanih konkordatov do prve polovice 20. stoletja ==
* [[Wormski konkordat]] ([[1122]]) - [[papež Kalist II.]] in [[Henrik V. (SRC)|Henrik V.]]
* [[konkordat (1801)|konkordat leta 1801]] (tudi ''Napoelonov konkordat'') - [[papež Pij VII.]] in [[Napoleon]]