Murat I.: razlika med redakcijama

dodanih 152 zlogov ,  pred 11 leti
m
povezave
m (robot Dodajanje: tt:Мурад I)
m (povezave)
==Ustanovitev Otomanskega cesarstva==
 
Murat je bil prvi otomanski vladar, ki je začel sistematično osvajati evropsko ozemlje. Najprej je osvojil zahodno [[Trakija|Trakijo]] in dolino reke Marice: Dimotika je padla leta [[1361]], [[Edirne|Adrianopel]] (današnji ([[Edirne]]) leta [[1362]] in [[Plovdiv]] leta [[1363]]. [[Bizantinsko cesarstvo]] je izgubilo svoje evropsko zaledje in postalo turška vazalna država, [[cesar]] [[Ivan V. Paleolog]] pa je moral [[sultan]]u plačevati davek.
 
Murat je nato je združil turška plemena v [[Anatolija|Mali Aziji]] in ustanovil [[Otomansko cesarstvo]]. Leta [[1383]] je od [[Kairo|kairskega]] [[vezir|velikega vezirja]] dobil vladarski naslov sultan, ustanovil prve oddelke [[janičar]]jev in vzpostavil sistem njihovega rekrutiranja ([[krvni davek|davek v krvi]], ''devşirme''). Organiziral je centralno vlado (''divan''), sistem ''[[timar]]jev'' in njihovih posestnikov ''[[timariot]]ov'' in ustanovil vojaško sodišče (''kazasker''). Cesarstvo je razdelil na dve [[provinca|provinci]]-[[beglerbeg]]luka: [[Rumelija|Rumelijo]] v [[Evropa|Evropi]]) in [[Anatolija|Anatolijo]] v [[Azija|Aziji]].
 
==Vojne==
Murat se je vojskoval z močnim Karamanskim [[emirat]]om ([[turščina|turško]]: ''Karamanoğlu'') v jugovzhodni osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] ter s [[Srbi]], [[Bolgari]] in [[Madžari]] na [[Balkan]]u. Njegov prodor v [[Evropa|Evropo]] je poskušala ustaviti krščanska koalicijska vojska na čelu z madžarskim kraljem Ludvikom I. Anžuvincem ([[1342]]-[[1382]]). [[26. september|26. septembra]] [[1371]] je prišlo do bitke[[Bitka na rekiMarici|bitke na Marici]], v kateri je turška vojska pod poveljstvom prvega rumelijskega [[beglerbeg]]a [[Lala Şâhin paša|Lala Şâhin paše]] porazila združeno srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega prilepskega kralja [[Vukašin Mrnjavčević|Vukašina]] in njegovega brata [[Uglješa Mrnjavčević|Uglješe Mrnjavčevića]]. Po bitki so tudi Vukašina prisilili k plačevanju davka. Leta [[1386]] je prišlo [[bitka pri Pločniku|bitke pri Pločniku]], v kateri so Turki ponovno porazili Srbe, tokrat pod poveljstvom [[knez Lazar|kneza Lazarja Hrebeljanovića]].
 
Leta [[1389]] je prišlo do odločilne [[Kosovska bitka|Kosovske bitke]], v kateri je Murat porazil združeno srbsko in bosansko vojsko pod poveljstvom kneza Lazarja. Murata je že po nekaj urah bitke zabodel srbski plemičvitez [[Miloš Obilić]]. Poveljstvo vojske je takoj prevzel Muratov sin [[Bajazid I.|Bajazid]], poklical iz bitke svojega brata Jakuba, ki je bil izbran za Muratovega naslednika, in ga dal zadaviti. Bajazid je po njegovi smrti postal edini naslednik otomanskega prestola.
 
Glede na to, da je Murat umrl na bojnem polju, kar se v srednjem veku ni dogajalo prav pogosto, je bila njegova smrt zelo odmevna. Krščanski in turški viri so se o času in načinu njegove smrti zelo razhajali. Turški viri so trdili, da je bil ubit s prevaro po bitki, krščanski viri pa so iz njegove smrti naredili legendo o podvigu osamljenega viteza (Miloša Obilića), ki je žrtvoval svoje življenje, da bi ustavil mogočnega sultana. Popolnoma razčlenjeno kosovsko legendo je leta [[1601]] objavil [[Mavro Orbin]] v knjigi ''"Kraljevstvo SlovenovSlovanov"''.
 
Najstarejši pisni dokument, v katerem je opisan Muratov uboj, je pismo firenškega senata bosanskemu kralju [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtku I.]] z datumom [[20. oktober]] [[1389]]. V pismu ni omenjeno nobeno ime, piše pa, da se je skozi turške vrste prebilo dvanajst srbskih plemičev, ki so Murata ubili.
 
Murata so pokopali na robu bojnega polja v vasi Obilić. Njegovo grobnico - Muratovo turbe - so pred kratkim obnovili.
34.898

urejanj