Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama

dodanih 1.360 zlogov ,  pred 11 leti
infopolje + tekst +kategorije
m (restub)
(infopolje + tekst +kategorije)
{{Infopolje Oseba
'''Josip Ogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pripovednik]], [[dramatik]], [[šahist]] in [[pedagog]], * [[5. april]] [[1844]], [[Podgorje pri Kamniku]], † [[13. maj]] [[1879]], [[Vinkovci]], [[Hrvaška]].
| name = Josip Ogrinec
| image =
| caption =
| birth_date = 5. april 1844
| birth_place = Podgorje
| death_date = 13. maj 1879
| death_place = Vinkovci
| other_names =
| known_for = književnik in šahovski teoretik
| occupation = gimnazijski profesor
}}
'''Josip Ogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj|pripovednik]], [[dramatik]], [[prevajalec]], [[šahist]] in [[pedagog]], * [[5. april]] [[1844]], [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]] pri Kamniku[[Kamnik]]u, † [[13. maj]] [[1879]], [[Vinkovci]], [[Hrvaška]].
 
== Življenjepis ==
Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri [[Kamnik|kamniških]] [[frančiškani]]h in končani gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je na materino željo vpisal na študij [[bogoslovje|bogoslužja]]. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na [[Dunaj]], kjer je študiral naravoslovne vede. Leta [[1872]] se je zaposlil kot suplent na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], nato pa leta [[1878]] postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.
 
Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s [[šah]]om in šahovsko teorijo. Leta [[1868]] je v ''Slovenskem glasniku'' objavil štiri [[šahovski problem|šahovske probleme]]. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati, je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.
Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in revijah: [[Slovenski glasnik]], [[Zvon (revija)|Zvon]], [[Slovenske večernice]], [[Slovenski Narod (revija)|Slovenski Narod]], in [[Zora (revija)|Zora]]. Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves, razen [[veseloigra|veseloigri]] ''V Ljubljano jo dajmo'' in ''Kje je meja''.
 
== Literarno delo ==
Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s [[šah]]om in šahovsko teorijo. Leta [[1868]] je v ''Slovenskem glasniku'' objavil štiri [[šahovski problem|šahovske probleme]]. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati, je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.
Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in [[revija]] h: ''Slovenski glasnik, [[Ljubljanski zvon]], [[Slovenske večernice]], ''Slovenski Narod'' in ''Zora .''
 
Opise in doživljaje iz narave je z naslovom ''Obrazi iz narave'' je objavljal v ''Slovenskem glasniku'' ([[1868]]), ''Glasniku'' ([[1869]]), ''Besedniku'' (1869) in ''Zvonu'' ([[1870]]). nato se je posvetil »obrazom iz narodnega življenja«, med najznačilnejšimi sta ''Cunjar'' in ''Vaškega šolnika nedelja'' (oboje ''Zora'' [[1872]]). Pisal je tudi daljše [[novela (književnost)|novele]] in [[povest]]i iz kmečkega življenja ''Čast in sramota'' (''Slovenski narod'', [[1876]]) ter z zgodovinsko snovjo ''Vojnimir ali poganstvo in kerst'' ([[1871]]). Prevedel je nekaj manj znanih odeskih del, sam pa je napisal čitalniški igri ''V Ljubljano jo dajmo!'' ([[1869]]) in ''Kje je meja?'' ([[1879]]). Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves. Vseeno pa je Ogrinec v svojih »obrazih« z opazovanjem, posnemanjem in opisovanjem stvarnosti kazal slovenski književnosti pot v [[realizem]].
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
 
== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
 
{{artistlit-stub}}
 
{{artist-stub}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1844|Ogrinec, Josip]]
[[Kategorija:Umrli leta 1879|Ogrinec, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji|Ogrinec, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski šahisti|Ogrinec, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi|Ogrinec, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci|Ogrinec, Josip]]
36.342

urejanj