Lazar Hrebeljanović: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slika, vladanje |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 30:
Odraščal je na dvoru carja Dušana v [[Prizren]]u in od Dušanovega naslednika carja Stefana Uroša V. dobil naslov kneza. Uroš je bil kljub cesarskemu naslovu šibek in nepomeben vladar, kar je omogočilo lokalnemu plemstvu, da je na račun centralne oblasti prišlo do velike moči in vpliva.
Leta [[1370]] je zapustil Prizren in začel utrjevati oblast okrog svojega dvora v [[Kruševac|Kruševcu]] v severni [[Srbija|Srbiji]]. Leta [[1371]] je kljub temu, da je bil [[vazal]] Stefana Uroša, zavrnil udeležbo v [[bitka na Marici|bitki na Marici]], v kateri je glavnina srbske vojske potolkla vojsko [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu zatem je Stefan Uroš umrl kot zadnji iz dinastije Nemanjićev. S kombinacijo [[diplomacija|diplomacije]], vojaških akcij in družinskih zvez je kot najvplivnejši srbski plemič, ki ni bil osmanski službi, praznino zasedel Lazar
Prvi znani osmanski vpad na Lazarjevo ozemlje se je zgodil leta [[1381]]. Lazarjeva podložnika Vitomir in Crep sta v bitki na reki Dubravici v bližini Paraćina Turke porazila, potem pa vse do leta [[1386]] ni nobenega zapisa o sovražnostih. Tega leta je Lazar mobiliziral več srbskih plemičev, tudi Tvrtka, in njihova vojska je v bitki pri Pločniku potolkla osmansko vojsko pod poveljstvom Muratovega generala Timurtaša in Turke prisilila k umiku južno od [[Niš]]a. Leta [[1388]] je večja srbska vojska sodelovala v bitki pri Bileći, v kateri je skupaj z bosansko vojsko ponovno slavila zmago.
| |||