Knafljeva ustanova: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zunanje povezave: +ktgr |
slog |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Knafljeva_hisa_1896.jpg|thumb|right|250px|Ulica v prvem okraju Dunaja leta 1896, v ozadju Knafljeva hiša, postavljena leta 1859 na mestu prvotne]]
'''Knafljeva ustanova''' ({{jezik-de|Lucas Knaffel'sche Privatstiftung}}) je zasebna štipendijska [[ustanova]] s sedežem na [[Dunaj]]u, ki deluje od leta [[1676]].
[[Luka Knafelj]] (1621-1671) se je rodil v [[Ribnica|Ribnici]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Šolal se je v [[Stična|Stični]] pri [[cistercijani|cistercijanskih]] [[redovnik]]ih, na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|jezuitski gimnaziji]] in [[licej]]u v [[Ljubljana|Ljubljani]], študij [[teologija|teologije]] pa je končal na [[Dunaj]]u. Leta [[1651]] je postal
Leta
Lepo ohranjeni izvirnik ustanovitvene listine, napisan na [[pergament]]u velikosti 75 × 65 cm, je shranjen v univerzitetnem [[arhiv]]u [[Univerza na Dunaju|dunajske univerze]]. Sestavil in podpisal ga je: »''Georg Wohiniz AA. LL. Philosophiae ac V. J. Doctor, Hoff- und Gerichts-Advocat, Codicis: professor [[ordinarius]], Wiennerischen Bistumbs Consistorial Rath und derzeit einer löblichen uralten Wiennerischen Universitet Rector Magnificus''«.
Vrstica 11:
Daljnovidno odločitev župnika Knaflja je omogočila, da se je v letih od 1676 do 1918 šolalo na Dunaju več sto pretežno revnih [[Seznam Knafljevih štipendistov|kranjskih dijakov]]. Štipendije so lahko dobili na Kranjskem rojeni mladeniči in mladenke, ki so želel študirati na dunajski univerzi [[pravo]], [[medicina|medicino]] ali [[filozofija|filozofijo]].
Štipendiranje Knafljeve ustanove se je v manjši meri nadaljevalo po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], zamrlo po [[druga svetovna vojna|drugi]] in zopet zaživelo leta 2006 - ob 330 letnici ustanovitve te častitljive
Za pravilno gospodarjenje Knafljeve štipendijske ustanove so skrbeli [[superintendenti]], ki so bili »po možnosti kranjske narodnosti«, kot je zapisano v ustanovitveni listini. Imenoval jih je univerzitetni [[konzistorij]] in poznejših letih akademski [[senat]]. S skrbnim gospodarjenjem je ustanova povečala svoje premoženje in je ob koncu 19. stoletja po premoženju (več kot 300.000 [[goldinar|fl]]) in letnih dohodkih (več kot 10.000 fl) sodila med pet največjih dunajskih univerzitetnih ustanov. Tudi število [[štipendija|štipendij]] je od začetnih štiri naraslo na dvajset, pred letom 1918 pa celo na 39. V začetku je znašala 100 fl, do leta [[1894]] pa narasla na 300 fl. Bila je tako visoka, da je pokrivala 80 do 90 % življenjskih stroškov. Od leta [[1785]] do [[1918]] je poimensko znanih 922 [[štipendist]]ov, kar je povprečje skoraj sedem štipendistov na leto. Podatki za prvih stoosem let, od
Luka Knafelj je bil ostal vse življenje vsaj v svoji notranjosti povezan s Kranjsko, čeprav je večino časa preživel daleč proč od svoje rojstne dežele. Zapustil je skoraj vse svoje premoženje v korist dijakov iz Kranjske dežele in določil, da naj bosta prva štipendista njegov nečak Andrej Matevžek (Andreas Mattheuschiz), sin sestre, ter Jurij Bohinc, ml. (Georgius Wohinz), sin dunajskega rojaka in prijatelja. Daljnovidna odločitev župnika Knaflja je omogočila, da se je v naslednjih 250 letih na Dunaju šolalo okrog 1300 pretežno revnih kranjskih dijakov. Dunajski univerzi in superintendentom je uspelo izbirati resnično med najsposobnejšimi prosilci, saj je bil skozi stoletja osip med dijaki majhen, več kot tretjina študentov pa je v svojem poznejšem življenju doprinesla opazen delež k slovenski [[kultura|kulturni]] in [[politika|politični]] zgodovini.
Štipendije po končani [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] niso več podeljevali zaradi zmanjšanja števila študentov iz novo nastale
Ljubljanska univerza je od leta 1961 do sredine osemdeset let podeljevala nekaj skromnih štipendij za študij mlajših strokovnjakov na Dunaju, hkrati pa v Knafljevi hiši preuredila eno od stanovanj za svoje štipendiste in druge sodelavce, ki so študijsko bivali na Dunaju.
Vrstica 24:
Prvotno hišo na Dunaju, ki jo je kupil Luka Knafelj, je nadomestila lepa petnadstropna novogradnja, zgrajena leta 1859, ko je bil superintendent (1855–1873) prizadevni Ferdinand Zupančič (Ferdinand Suppantschitsch). Hiša, danes spomeniško zaščitena, je bila v letih 2001 do 2003 popolnoma obnovljena po izvirnih vložnih načrtih, ki so odlično ohranjeni v dunajskem mestnem [[arhiv]]u, in po navodilih dunajskega spomeniškega urada. Obnova [[fasada|fasade]] in umetniška dela so bila opravljena ob sodelovanju in ob sofinanciranju oddelka za kulturo mesta Dunaj. Vsa zunanja okna in vrata so ohranila prvotno velikost in obliko, notranjst hiše pa je bila popolnoma spremenjena. V glavni steni atrija je bila nad pritličjem umeščena vdolbina z lepo restavriranim Marijinim [[relief]]om iz leta 1651, torej z reliefom iz časa Luke Knaflja.
== Viri ==
| |||