Krvavec: Razlika med redakcijama

[[Slika:Krvavec_poleti.JPG|thumb|200px|left|Krvavec poleti]]

Prvo žičnico so slovesno odprli [[2. avgust]]a [[1958]]. Napravo je izdelalo podjetje ''Žičnica Ljubljana'', ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Obratovala je petnajst let.

Leta [[1966]] so postavili vlečnico od Tihe doline do Njivic in enosedežnico ''Gospinca'' do [[Dom na Krvavcu|Doma na Krvavcu]]. Slednja obratuje še danes. Leta [[1970]] so predali namenu dvosedežnico ''Tiha dolina'', ki jo je v smučarski sezoni [[2008]]/[[2009]] nadomestila nova sodobna štirisedežnica. [[1968]]. leta je smučarske proge pričel utrjevati prvi [[ratrak|teptalni stroj]].

Leta [[1973]] so ustanovili ''Konzorcij za gradnjo RTC Krvavec''. Rezultat je bila nova kabinska žičnica z ovalnimi kabinami [[Francija|francoskega]] podjetja Poma, popularno imenovana ''jajčka''. Naprava je služila svojemu namenu kar 26 let. Ko je postala ozko grlo smučišča, jo je [[1999]]. leta nadomestila nova, zmogljivejša kabinska žičnica. Istega leta, tj. 1973 so odprli dvosedežnico ''Vrh Krvavca'' (nova šestsedeženica jo je nadomestila leta [[2006]]), vlečnico do Podgradišča, Luže in Njivic (obe stari napravi je leta [[1989]] nadomestila dvosedežnica ''Njivice I'', tri leta kasneje tudi dvosedežnica ''Njivice II''). Konec 70. let 20. stoletja so smučišče razširili do Križke planine, kjer so izročili namenu dvosedežnico ter dve vlečnici na Kržišče. Tedaj je pričela obratovati še najvišja dvosedežnica na Krvavcu, dvosedežnica ''Zvoh'', ki ima zgornjo postajo na 1971 metrih nad morjem. Danes ima celotno smučišče urejeno umetno zasneževanje.