Hiperorjakinja: Razlika med redakcijama

'''Hiperorjakinja''' je masivna [[zvezda]], večja je celo od [[naorjakinja|nadorjakinj]], in ima maso tudi do 100 [[Sončeva masa|Sončevih mas]]. Zvezda dosega zgornji konec, torej zgornjo mejo za mase zvezd (120 Sončevih mas; nekatere celo še več, zaradi česar se ravnovesje ne more obdržati; zvezda ustvarja toliko energije, da bi izgubljala maso če bi presegla 120 Sončevih mas). Nekatere hiperorjakinje delajo videz kot da imajo celo več kot 100 Sončevih mas, in da naj bi imele v začetku svoje življenjske poti maso celo od 200 do 250 večjo od mase Sonca, kar daje na preizkus veljavne teorije o tvorbi zvezd in njihovemu razvoju. Hiperorjakinje prištevajo k najbolj svetlim in masivnih zvezdam nasploh – imajo lahko od tisočkrat do milijonkrat večji izsev on našega Sonca – njihove efektivne [[temperatura|temperature]] površja so med 3,5003500 °K in 35,.000 °K. Po navadi zlivajo jedrski material, [[vodik]] in [[helij]] približno od 1 do 3 milijonov let, preden postanejo supernove, ali, v izjemno redkih primerih, v hipernove. Teoretiki predvidevajo, da naj bi hiperorjakinja po eksploziji supernove ali hipernove zapustila gosto in masivno zvezdno črno luknjo.

O hiperorjakinjah vemo (relativno) malo, ker so izjemno redke. Do nedavnega, so v naši galaksiji poznali samo 7 primerov hiperorjakinj. Lahko imajo različne barve: modra po navadi nakazuje, da je zvezda vroča, medtem ko rdeča nakazuje hladno zvezdo. Rumene hiperorjakinje obstajajo, vendar pa nestabilnosti v zvezdini notranjosti pri ustreznih temperaturah in visokem tlaku (pritisku)[[tlak]]u naredijo še bolj redke kot druge hiperorjakinje.