Glavni niz: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pp, Replaced: ponavadi → po navadi
m dp
Vrstica 59:
Ko se enkrat v sredici porabi celotna zaloga vodika se zvezda »glavnega niza« postara, zlivanje v sredici se zaustavi in temperatura upade in se zatorej sredica sesede. Sesedajoča sredica pretvarja gravitacijsko energijo (potencialno energijo) v toplotno energijo (kinetično energijo). Ta energija se prenaša neposredno v ovojnico, kjer se zlivanje vodika nadaljuje, zaradi česar se poveča delež reakcij porabljanja goriva v zvezdini notranjosti.
Ovojnica kjer se odvija jedrsko zlivanje ustvarja več energije, kolikor jo ustvarja sredica zvezde (zaradi tega se prostornina zvezde poveča in se povprečna gostota zvezde zmanjša) in se izsev zvezde ostro poveča in se razširi; zvezda preide na stopnjo običajne rdeče orjakinje – sevalni razred III. Vendar pa to pomeni, da če je zvezda svetlejša, ustvarja tudi več energije, njen sevalni pritisk naraste in zato postane njena površina zelo velika, in zato površinska (efektivna) temperatura upade na področja temperatur spektralnih razredov K in M.
Celoten proces traja nekaj milijonov let, vendar pa, na koncu, lahko zvezde postanejo celo rdeče nad-orjakinje (sevalni razred I, I-a, I-b, Iab pri zelo masivnih zvezdah) ali pa svetle rdeče orjakinje (sevalni razred II), kar je odvisno tako od njihovih začetnih mas, kot tudi od mas, ko jih imajo ravno takrat, ko se to začne dogajati (njihova končna masa). Pomembno je, da hitrost razvoja zvezde »glavnega niza« določa masa. Vroče, masivne O zvezde se starajo hitro in postanejo rdeče nad-orjakinje. Hladnejše, manj masivne G zvezde živijo 10 milijard let, in se razvijejo na stopnjo rdeče orjakinje t. Pripomniti velja, da ne vidimo razvojnih sledi za zvezde, ki so manj masivne od 0.8 sončni mas. Da bi se ti razredi zvezd razvili na stopnjo rdeče orjakinje bi trajalo celo več časa, kolikor je trenutno staro vesolje (približno 15 milijard let). Zato bi za to zvezdo, četudi bi se ustvarila na samem začetku vesolja, ne bilo dovolj časa, da bi se manj masivna zvezda porabila vso zalogo vodika. Dejansko je, da vemo za najnižjo starost vesolja če pogledamo in ugotovimo maso rdečih orjakinj; gledamo ene izmed najstarejših zvezd.
 
Pripomniti velja, da ne vidimo razvojnih sledi za zvezde, ki so manj masivne od 0.8 sončni mas. Da bi se ti razredi zvezd razvili na stopnjo rdeče orjakinje bi trajalo celo več časa, kolikor je trenutno staro vesolje (približno 15 milijard let). Zato bi za to zvezdo, četudi bi se ustvarila na samem začetku vesolja, ne bilo dovolj časa, da bi se manj masivna zvezda porabila vso zalogo vodika. Dejansko je, da vemo za najnižjo starost vesolja če pogledamo in ugotovimo maso rdečih orjakinj; gledamo ene izmed najstarejših zvezd.
{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
{{Link FA|en}}
 
[[Kategorija:Zvezde]]
 
 
{{Link FA|en}}
 
[[bg:Главна последователност]]