Sulfat: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog, jezikovne povezave |
Uporaba, zgodivina, vpliv na okolje |
||
Vrstica 32:
Paulingova uvedba d orbital je izzvala polemiko o relativni pomembnosti π vezi in polarnosti (elektrostatskega privlaka) pri skrajšanju vezi S-O. Rezultat polemike je bilo splošno soglasje, da d orbitale sodelujejo pri tvorbi vezi, vendar njihova vloga ni tako pomembna, kot je menil Pauling.<ref>C. A. Coulson, Nature, 221, 1106 (1969)</ref><ref>K. A. R. Mitchell, Chem. Rev., 69, 157 (1969)</ref> Na koncu je bila sprejeta struktura z vezmi pπ - dπ, ki jih je prvotno predlagal D.W.J. Cruickshank, v kateri se popolnoma zasedene p orbitale kisika prekrivajo s praznimi d orbitalami žvepla (predvsem ''d''<sub>''z''<sup>2</sup></sub> and ''d''<sub>''x''<sup>2</sup>-''y''<sup>2</sup></sub>).<ref>Cotton, F. A., Wilkinson, G. (1966). ''Advanced Inorganic Chemistry (2d Edn.). New York:Wiley.</ref> V tem opisu ima vez S-O nekaj značilnosti π vezi, vendar je še vedno izrazito ionska. Takšna razlaga se še vedno navaja tudi v nekaterih sodobnih učbenikih.<ref>Cotton, F.A., Wilkinson, G., Murillo, C.A.; Bochmann, Manfred (1999), Advanced Inorganic Chemistry (6th ed.), New York: Wiley-Interscience, ISBN 0-471-19957-5</ref><ref name = greenwood>{{Greenwood&Earnshaw}}</ref>
==Uporaba==
Sulfati so pomembni v kemični industriji in bioloških sistemih:
* [[Žveplova kislina]] H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub> se uporablja kot [[elektrolit]] v [[svinčev akumulator|svinčevih akumulatorjih]].
* Nekateri anaerobni mikroorganizmi, na primer tisti, ki živijo ob globokomorskih termalnih dimnikih, uporabljajo sulfate kot akceptorje elektronov.
* [[Bakrov sulfat]] CuSO<sub>4</sub> je algicid in se kot bordojska brozga uporablja za škropljenje [[vinska trta|vinske trte]].
* [[Magnezijev sulfat]] MgSO<sub>4</sub> se uporablja v terapevtskih kopelih.
* [[Sadra]] CaSO<sub>4</sub>•2H<sub>2</sub>O je naravni [[mineral]], ki se uporablja za proizvodnjo [[mavec|mavca]].
* Sulfatni ion je protiion v nekaterih ionskih [[zdravilo|zdravilih]].
==Zgodovina==
Nekatere sulfate so poznali že alkimisti. Imenovali so jih ''vitriolna sol'', slovensko ''galica''. Naziv izhaja iz [[latinščina|latinske]] besede ''vitreolum'' – steklast, ker so takšni nekateri njihovi prozorni [[kristal]]i.<ref>''Inorganic and Theoretical Chemistry'' F.Sherwood Taylor 6th Edition (1942) William Heinemann</ref> Zelena galica je fero sulfat heptahidrat FeSO<sub>4</sub>•7H<sub>2</sub>O, modra galica je bakrov sulfat pentahidrat CuSO<sub>4</sub>•5H<sub>2</sub>O, bela galica pa cinkov sulfat heptahidrat ZnSO<sub>4</sub>•7H<sub>2</sub>O. [[Galun]] je mešani dvojni sulfat s kemijsko formulo <br/>K<sub>2</sub>Al<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>4</sub>•24H<sub>2</sub>O, ki je kasneje igral pomembno vlogo v kemični industriji.
==Vplivi na okolje==
Sulfati nastajajo kot mikroskopsko veliki delci ([[aerosol]]i) pri zgorevanju fosilnih goriv in biomase, povečujejo kislost [[atmosfera|atmosfere]] in tvorijo [[kisli dež]].
====Glavni vplivi na klimo====
Glavni neposredni vpliv sulfatov na klimo je razprševanje svetlobe, kar povečuje Zemljin [[albedo]]. Vpliv ni povsem jasen, vendar je zmanjšal sevanje za približno 0,5 W/m<sup>2</sup> v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. S tem se je vsaj delno zmanjšal mnogo večji vpliv toplogrednih plinov (okrog 2,4 W/m<sup>2</sup>).<ref>[http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/figspm-3.htm Figure 3: The global mean radiative forcing of the climate system for the year 2000, relative to 1750]. Climate Change 2001: Working Group I: The Scientific Basis. Intergovernmental Panel on Climate Change.</ref> Vpliv ni povsod enak in je občuten prevsem nad velikimi industrijskimi področji.
Prvi posredni vpliv je [[Twomeyev efekt]].<ref>Twomey, S., Pollution and the planetary albedo, Atmospheric Environment, 8, 1251-1256, 1974. </ref><ref>Twomey, S., The Influence of Pollution on the Shortwave Albedo of Clouds, Journal of the Atmospheric Sciences [http://ams.allenpress.com/archive/1520-0469/34/7/pdf/i1520-0469-34-7-1149.pdf PDF] </ref> Aerosoli sulfatov lahko tvorijo kondenzacijska jedra za nastajanje oblakov, kar poveča število vodnih kapljic, večje število majhnih kapljic pa bolj razprši svetlobo kot manjše število velikih.
Drugi posredni vpliv, ki je tudi posledica večjega števila kondenzacijskih jeder, je zmanjšano rosenje, večja višina oblakov,<ref>Pincus & Baker 1994</ref> tvorjenje oblakov pri nižjih [[relativna vlažnost|relativnih vlažnostih]] in njihova daljša življenjska doba.<ref>Albrecht 1989</ref> Sulfati lahko vplivajo tudi na razporeditev velikosti delcev, kar lahko vpliva na sevalne lastnosti oblakov na način, ki ni povsem pojasnjen. V drugi posredni vpliv so vključeni tudi kemijski vplivi, na primer raztapljanje topnih plinov in slabo topnih snovi, zmanjšanje [[površinska napetost|površinske napetosti]], ki jo povzročijo organske snovi, in spremembe prestopnih koeficientov.<ref>[http://nenes.eas.gatech.edu/Preprints/Sensitivity_JASPP.pdf Chemical Amplification (or dampening) of the Twomey Effect: Conditions derived from droplet activation theory]. T.A. Rissman, A. Nenes, J.H. Seinfeld.</ref>
Posredni vplivi imajo verjetno tudi hladilni učinek (okrog 2 W/m<sup>2</sup>), vendar je podatek zelo nezanesljiv. Sulfati torej sodelujejo v globalnem senčenju, ki bi lahko vsaj nekoliko zmanjšalo učinek [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].
==Reference==
| |||