Sulfat: razlika med redakcijama

odstranjenih 59 zlogov ,  pred 12 leti
m
(Nova stran: {{v delu}} thumb|Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. thumb|Prostorski model sulfatnega iona. '''Sulfat''' v [[anorgansk...)
 
Vez S-O je dolga 149 pm, kar je nekoliko manj, kot bi pričakovali, saj je vez S-OH v žveplovi kislini dolga 157 pm. Sulfatni ion ima po teoriji o odboju elektronskega para valenčne orbitale (VSEPR) <ref>''Modern Inorganic Chemistry'' W.L. Jolly ISBN 0-07-032760-2</ref> obliko tetraedra.
 
Vezi v sulfatnem ionu je prvi predlagal [[Gilbert Newton Lewis|Gilbert Lewis]] leta [[1916]]. VeziOpisal jejih opisalje z elektronskimi okteti okrog vsakega atoma, se pravi brez dvojnih vezi, in s formalnim nabojem žveplovega atoma 2+.<ref>''The Atom and the Molecule by Gilbert N. Lewis Journal of the American Chemical Society Volume 38, 1916, pages 762-786</ref>
 
[[Linus Carl Pauling|Linus Pauling]] je za opis sulfatnega iona uporabil teorijo valenčne vezi in predlagal, da ima najpomembnejša resonančna zgradba dve π vezi, kateri tvorijo elektroni z d orbital. Njegov zaključek je bil, da je naboj žvepla skladno s principom električne nevtralnosti zato zmanjšan.<ref>''The modern theory of valency'' Linus Pauling J. Chem. Soc., 1948, 1461 - 1467, {{doi|10.1039/JR9480001461}}</ref> Skrajšanje vezi na 149 pm je pripisal [[dvojna vez|dvojni vezi]].
 
Paulingova uporaba d orbital je izzvala polemiko o relativni pomembnosti Π vezi in polarnosti (elektrostatskega privlaka) pri skrajšanju vezi S-O. Rezultat polemike je bilo splošno soglasje, da d orbitale sodelujejo pri tvorbi vezi, vendar njihova vloga ni tako pomembna, kot je menil Pauling. .<ref>C. A. Coulson, Nature, 221, 1106 (1969)</ref><ref>K. A. R. Mitchell, Chem. Rev., 69, 157 (1969)</ref> Na koncu je bil sprejet opis z vezmi pπ - dπ, ki jih je prvotno predlagal D.W.J Cruickshank, v katerem se popolnoma zasedene p orbitale kisika prekrivajo s praznimi d orbitalami žvepla (predvsem dz2 in dx2-y2 ''d''<sub>''z''<sup>2</sup></sub> and ''d''<sub>''x''<sup>2</sup>-''y''<sup>2</sup></sub>).<ref> [[F. Albert Cotton|Cotton, F. Albert]]; [[Geoffrey Wilkinson|Wilkinson, Geoffrey]] (1966). ''Advanced Inorganic Chemistry (2d Edn.). New York:Wiley. </ref> V tem opisu ima vez S-O nekaj značilnosti π vezi, vendar je še vedno izrazito ionska. Takšna razlaga se navaja tudi v nekaterih sodobnih učbenikih. <ref name = cotton>{{Cotton&Wilkinson6th}}</ref><ref name = greenwood>{{Greenwood&Earnshaw}}</ref> The Pauling bonding representation for sulfate and other main group compounds with oxygen is a common way of representing the bonding in many textbooks.<ref name = cotton/><ref name = greenwood/>
 
Paulingova uporaba d orbital je izzvala polemiko o relativni pomembnosti Ππ vezi in polarnosti (elektrostatskega privlaka) pri skrajšanju vezi S-O. Rezultat polemike je bilo splošno soglasje, da d orbitale sodelujejo pri tvorbi vezi, vendar njihova vloga ni tako pomembna, kot je menil Pauling. .<ref>C. A. Coulson, Nature, 221, 1106 (1969)</ref><ref>K. A. R. Mitchell, Chem. Rev., 69, 157 (1969)</ref> Na koncu je bil sprejet opis z vezmi pπ - dπ, ki jih je prvotno predlagal D.W.J Cruickshank, v katerem se popolnoma zasedene p orbitale kisika prekrivajo s praznimi d orbitalami žvepla (predvsem dz2 in dx2-y2 ''d''<sub>''z''<sup>2</sup></sub> and ''d''<sub>''x''<sup>2</sup>-''y''<sup>2</sup></sub>).<ref> [[F. Albert Cotton|Cotton, F. Albert]]; [[Geoffrey Wilkinson|Wilkinson, Geoffrey]] (1966). ''Advanced Inorganic Chemistry (2d Edn.). New York:Wiley. </ref> V tem opisu ima vez S-O nekaj značilnosti π vezi, vendar je še vedno izrazito ionska. Takšna razlaga se navaja tudi v nekaterih sodobnih učbenikih. <ref name = cotton>{{Cotton&Wilkinson6th}}</ref><ref name = greenwood>{{Greenwood&Earnshaw}}</ref> The Pauling bonding representation for sulfate and other main group compounds with oxygen is a common way of representing the bonding in many textbooks.<ref name = cotton/><ref name = greenwood/>
 
==Reference==
35.186

urejanj