Anorganska kemija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Termodinamika, Mehanistična anorganska kemija
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 133:
Mehanizmi rakcij glavnih skupin elementov zajemajo predvsem elemente iz 13. do 18. skupine. Elementi, težji od [[C]], [[N]], [[O]] in [[F]] pogosto tvorijo spojine z več kot osmimi elektroni, ki jih predvideva pravilo okteta. V takih primerih govorimo o hipervalentnih molekulah. Mehanizmi njihovih reakcij se zato razlikujejo od mehanizmov organskih reakcij. Elementi, ki so lažji od ogljika - [[B]], [[Be]] in [[Litij|Li]] ter [[Al]] in [[Mg]] pogosto tvorijo elektronsko deficitarne strukture, ki so elektronsko sorodne [[karbokation]]om. Takšne elektronsko deficitarne vrste reagirajo po asociativnih poteh. Kemija [[lantanoid]]ov je v mnogih pogledih podobna kemiji [[aluminij]]a.
 
===Kompleksi prehodnohprehodnih kovin===
Reakcijski mehanizmi prehodnih kovin se obravnavajo ločeno od mehanizmov glavnih skupin,<ref>R. G. Wilkins "Kinetics and Mechanism of Reactions of Transition Metal Complexes" Wiley-VCH Verlag; 2nd, 1991) ISBN 3-527-28389-7</ref> ker imajo d-orbitale močan vpliv na reakcijske poti in hitrost substitucije in disociacije ligandov.
Krovni pojav mehanistične kemije prehodnih kovin je kinetična labilnost kompleksov, ki jo lepo ilustrira izmenjava proste in vezane vode v prototipskih kompleksih [M(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>n+</sup>:
 
:[M(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>n+</sup> + 6H<sub>2</sub>O<sup>*</sup> → [M(H<sub>2</sub>O<sup>*</sup>)<sub>6</sub>]<sup>n+</sup> + 6H<sub>2</sub>O
 
H<sub>2</sub>O<sup>*</sup> je izotopsko obogatena voda, na primer H<sub>2</sub><sup>17</sup>O.
 
Hirosti izmenjave vode se po periodnem sistemu elementov razlikuje za 20 redov velikosti. Največja je v kompleksih lantanoidov, najmanjša pa v [[Iridij|Ir(III)]] spojinah.
 
====Redoks reakcije====
{{glavni|Redoks reakcija}}
Vrstica 143 ⟶ 153:
Koordinirani [[ligand]]i se po reaktivnosti razlikujejo od prostih ligandov. Značilen primer takšne razlike je kislost amonijevih ligandov v <br/>[Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>3+ </sup>, ki je višja od kislosti samega NH<sub>3</sub>. Drug primer so [[alken]]i, vezani na [[kovina|kovinske]] [[kation]]e, ki so reaktivni do nukleofilov, medtem ko alkeni kot taki praviloma niso.
 
Veliko in industrijsko pomembno področje [[katalizator]]jev sloni ravno na sposobnosti kovin, da spremenijo reaktivnost organskih ligandov. Homogena kataliza se dogaja v [[raztopina]]h, heterogena kataliza pa na mejnih površinah med plinasto ali tekočo in trdno snovjo. Homogeno katalizo se običajno obravnava kot del organokovinske kemije, heterogeno katalizo pa v okviru površinske kemije, ki je del kemije trdnega stanja. Osnovni principi anorganske kemije so seveda enaki. Prehodne kovine skoraj brez izjeme reagirajo z majhnimi molekulami, na primer [[CO]], [[H|H<sub>2</sub>,]] [[O|O<sub>2</sub>]] in [[eten|C<sub>2</sub>H<sub>4</sub>]], kar ima velik industrijski pomen.
 
==Reference==