Ska: Razlika med redakcijama

Iz Jamajke se je z jamajškimi izseljenci najprej razširila v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]], kjer je postala izjemno priljubljena med delavskim razredom. Tako so jo kmalu »posvojili« angleški [[skinhead]]i, tam pa je tudi najbolj napredovala in se razvijala. Glasbeni zgodovinarji ločijo tri obdobja oziroma »valove« te glasbe.

 

Kmalu po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je na Jamajki začela pojavljati potreba po bolj modernih oblikah glasbe. Širjenje radijske mreže v [[Združene države Amerike|ZDA]] je doseglo tudi ta [[Karibi|karibski]] otok, ki je obnorel ob zvokih ritem in bluesa, jazza in ostalih sodobnih zvrsti. Potrebo po novi glasbi je izkoristilo nekaj lokalnih glasbenikov, ki so združili tradicijo s sodobnostjo in ustvarili novo glasbo, ki je kmalu postala novi simbol otoka.

 

Glasba je dobila [[onomatopoija|onomatopoijsko]] ime ska, poznana pa je bila tudi kot ''Blue Beat'' po izjemno uspešni založniški hiši, ki je izdajala večino prvih ska albumov. Glasniki te nove glasbe so postali [[Prince Buster]], [[Byron Lee & the Dragonaires]], [[Desmond Dekker]], [[The Skatalites]] in drugi. Oni so tudi zaslužni, da se je ska v [[1960.|šestdesetih]] letih 20. stoletja razširil najprej v [[Združene države Amerike|ZDA]], kasneje pa še v Veliko Britanijo, kjer se je začel drugi val.

 

Tudi drugi val je dobil ime po založniški hiši. V Veliki Britaniji je namreč za razvoj ska glasbe v največji meri skrbela založniška hiša [[2Tone Records]], njen zaščitni znak, [[šahovnica]] (dva barvna tona), pa je postala tudi novi zaščitni znak oboževalcev 2Tone zvrsti ska glasbe. Oboževalci te glasbene zvrsti se imenujejo [[Rude-boy]] ali [[Rude-Girl]] (nevzgojeni fantje in dekleta). To obdobje ([[1970.|sedemdeseta]] leta 20. stoletja) je tudi najbolj plodno in je »rodilo« največ legendarnih glasbenih skupin, ki so dosegale neverjetno priljubljenost pri vseh slojih družbe. Najvidnejši predstavniki so [[Madness]], [[Bad Manners]], [[The Selecter]], [[The Specials]] in drugi. Priljubljenost te glasbe je trajala vse do začetka [[1990.|devetdesetih]] let 20. stoletja, ko začne tovrstni stil zamirati.

 

Tretji val se razvije nekako v »undergroundu«. V ska se začnejo mešati elementi [[punk]]a, [[rock]]a in vseh ostalih zvrsti glasbe, težišče razvoja pa se prenese z Otoka v ZDA, točneje v [[New York]]. Tovrstno glasbo »posvojijo« motoristične skupine, gibanje skinheadov in ostale deviantne skupine, zato glasba danes uživa neupravičen »sloves« nasilne in nestrpne glasbe, kar pa drži le za majhen del tovrstne glasbe, ki jo izvajajo nekatere [[neonacizem|neonacistične]] skupine po Evropi in ZDA.

Mnogi bendi so sicer ostali zvesti izročilom njihovih predhodnikov, vendar so ska tudi malce posodobili. Za tretji val je značilen predvsem hitrejši ritem in opuščanje trobil ter saksofona. Glavni predstavniki so [[The Toasters]], za katere mnogi pravijo, da so sprožili tretji val,[[The Pietasters]],[[The Gadjits]],[[The Scofflaws]] idr.

Kot že omenjeno so mnogi glasbeniki začeli mešati elemente popa, punka, rocka že v osemdesetih (npr. [[The Clash]]), najbolj pa v devetdesetih. Predvsem ti so povsem zasenčili »prave« ska bende in postali zelo popularni.Eni so mešali punk in ska. Prvi ska-punk/ska-core bendi so bili: [[Operation Ivy]], [[The Mighty Mighty Boss Tones]], sledijo pa jim skupine kot [[Mad Caddies]], [[Voodoo Glow Skulls]], [[Catch 22]],[[MU330]] pa tudi [[Rancid]], ki sicer veljajo za [[punk]] skupino. Drugi so mešali ska in pop-rock. Ti bendi so brez dvoma najbolj popularni. To so [[No Doubt]], [[Reel Big Fish]], [[Save Ferris]] idr.

 

*[[Byron Lee & the Dragonaires]]

*[[Coxsone Dodd|Clement "Coxsone" Dodd]]

*[[Symarip]]

*[[Jazz Jamaica]]

*[[The Specials]]

*[[Madness]]

*[[Judge Dread]]

*[[The Special AKA]]

 

*[[The Allstonians]]

*[[The Aquabats]]

[[sv:Ska]]

[[th:สกา (แนวดนตรี)]]

[[uk:Ска]]

[[uz:Ska]]