Navadna krastača: Razlika med redakcijama

 

Od drugih [[žabe|žab]] jih loči vlažna in bradavičasta koža rumenkaste ali rumenkastorjave barve s pogostimi temnimi [[pega]]mi. Zaradi šibkejših zadnjih [[krak]]ov lahko skočijo le nekaj centimetrov. Samica je opazno večja od samca in lahko zraste do 18 cm, medtem ko samec le do 10 cm. Za samozaščito poleg [[varovalna barva|varovalne barve]] in napihovanja uporabljajo tudi strup imenovan [[bufagin]], ki ga v nevarnosti izločijo iz obušesne [[žleza|žleze]]. Strupeni mlečnat izloček lahko manjšim živalim povzroči pekoče vnetje, celo [[mišica|mišične]] krče, srčne in dihalne težave.

Krastače večino leta preživijo na kopnem (skriva se pod kamni, listjem in v zemeljskih jamah), le v zgodnji pomladi, marca in aprila, se iz [[gozd]]ov, kjer prezimujejo napotijo k stalnim [[mrestišče]]m v vodi. Tu med parjenjem izležejo na tisoče jajčec v [[mrest]] v obliki zdrizaste, več metrov dolge vrvice, navite na vodno rastlinje. Iz jajčec se v 12-18 dneh izvalijo [[paglavec|paglavci]]. Največja nevarnost na poti je prečkanje cestišč. Zaradi počasnega in okornega premikanja ogromno krastač povozijo avtomobili in druga vozila. Da bi krastače zaščitili so v številnih evropskih državah na nekaterih kritičnih točkah postavili posebne podhode pod vozišči in uvedli organizirane skupine prostovoljcev, ki različne dvoživke v vedrih prenašajo čez cesto.

 

 

{{Commons|Bufo bufo}}

 

[[Kategorija:Žabe]]

[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]

 

[[az:Adi quru qurbağası]]

[[bar:Brotz]]

[[bg:Кафява крастава жаба]]

[[ca:Gripau comú]]

[[cs:Ropucha obecná]]