Redakcija: 18:09, 23. februar 2009 uredi TXiKiBoT (pogovor \| prispevki) Boti 191.982 urejanj m robot Dodajanje: ro:Bitinia ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:28, 9. julij 2009 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.923 urejanj m robot Dodajanje: scn:Bitinia; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:15th century map of Turkey region.jpg\|thumb\|right\|300px\|Bitinija na zemljevidu iz 15. stoletja]]'''Bitinija''', [[antika\|antična]] pokrajina, [[monarhija\|kraljestvo]] in [[Rimsko cesarstvo\|rimska provinca]] v severozahodni [[Anatolija\|Mali Aziji]]. == Geografija == Bitinija je na zahodu in severu mejila na [[Mramorno morje\|Propont]] ([[Mramorno morje]]), [[Bospor]] in [[Črno morje]]. Grški geograf [[Strabon]] (63 pr. n. št – [[19]]) v svoji ''Geografiji'' pravi, da je bila njena vzhodna meja reka Sangarius (Sakarya). Danes prevladuje mnenje, da je segala do reke Partenius, ki jo je ločevala od sosednje [[Paflagonija\|Paflagonije]]. Njeno ozemlje se je približno ujemalo z ozemljem, ki so ga naseljevali Marijadinci. Na zahodu in jugozahodu je na reki Rhyndacus mejila na Misijo, na jugu pa na Frigijo, Epiktet in Galatijo. Pokrajina je precej gorata in gozdnata, doline in obalna področja pa so zelo rodovitna. Najpomembnejše pogorje je tako imenovani Misijski Olimp (Uludağ, 2.543 m), ki se dviguje nad [[Bursa\|Burso]] in je viden vse do [[Carigrad\|~~Istambul~~Istambula]]a, do katerega je 113 km. Vrhovi gora so skoraj celo leto zasneženi. Pogorje se od Olimpa ob reki Sakarya razteza še več kot 160 km proti vzhodu vse do [[Paflagonija\|Paflagonije]] in je sestavni del pogorij, ki omejujejo visoko planoto [[Anatolija\|Anatolijo]]. Obseženo ozemlje, ki ga [[Turki]] imenujejo Ağaç Denizi (ocean dreves) in se razteza od Olimpa proti zahodu vse do obale [[Bospor]]ja, je hibovito in poraslo z bogatimi gozdovi. V zahodno obalo se zajedata dva globoka zaliva. Izmitski zaliv (antični Astacus) na severu je globok 65-80 km in sega vse do İzmita ([[antika\|antične]] [[Nikomedija\|Nikomedije]]). Zaliv Mudanya ali Gemlik je dolg okrog 40 km. Na koncu zaliva je manjše mesto Gemlik (antični Cius), ki je povezano z jezerom in mestom [[İznik]], nekdanjo [[İznik\|Nikejo]]. Najpomemnejše reke v Bitiniji so Sakarya, ki teče skozi pokrajino od juga proti severu, Rhyndacus, ki jo ločuje od Misije, in Filiyos, ki izvira v pogorju Aladağ kakšnih 80 km od morja. Na vzhodni meji pokrajine je še manjša reka Bartin (antični Partenius). Vrstica 12: V dolinah, ki se iztekajo proti [[Črno morje\|Črnemu morju]], uspeva raznovrstno [[sadje]], tudi [[pomaranče]]. Bogata in skrbno obedlana je tudi dolina reke Sangarius in ravnice okrog [[Bursa\|Burse]] in [[İznik]]a ([[İznik\|Nikeje]]). Pomembni so nasadi [[murva\|murve]], ki z listjem oskrbujejo Burso, kjer je pomembna industrija [[svila\|svile]]. == Zgodovina == [[Slika:REmpire-29 Bithynia.png\|300px\|right\|thumb\|Bitinija kot [[provinca]] [[Rimsko cesarstvo\|Rimskega cesarstva]] leta [[120]]]] Antični pisci [[Herodot]], [[Ksenofont]], [[Strabon]] in drugi pravijo, da so bili Bitinijci priseljeno [[Trakija\|tračansko]] [[pleme]] in v [[Trakija\|Trakiji]] je resnično živelo pleme Tinijcev. Izgleda, da sta se dve sorodni plemeni, Tinijci in Bitinijci, istočasno naselili v sosednjih pokrajinah na severozahodu [[Anatolija\|Male Azije]], od koder sta pregnali ali podjarmili Misijce, Kavkonijce, Marijandinijce in druga manjša plemena. Herodot omenja, da so Tinijci in Bitinijci živeli kot sosedje, nazadnje pa so prevladali Bitinijci in dali pokrajini svoje ime. Kralj Kroes jih je vključil v Lidijsko kraljestvo, ki je leta [[546 pr. n. št.]] postalo del [[Perzijsko cesarstvo\|Perzijskega cesarstva]] kot [[satrapija]] Frigija. Izgleda, da so se Bitinijci še pred prihodom [[Aleksander Veliki\|Aleksandra Velikega]] osamosvojili. Znana sta domača [[knez]]a Bas in Zipoit, ki je leta [[297 pr. n. št.]] postal kralj (''basileus''). Njegov sin in naslednik Nikomed I. je ustanovil mesto [[Nikomedija\|Nikomedijo]], ki je med njegovim vladanjem (približno [[278 pr. n. št.\|278]] do približno [[255 pr. n. št.]]) dosegla velik razcvet. Med vladanjem njegovih naslednikov Prusa I., Prusa II. in Nikomeda II. ([[149 pr. n. št.\|149]] do [[91 pr. n. št.]]), je postala Bitinija pomembno [[monarhija\|kraljestvo]] v [[Anatolija\|Mali Aziji]]. Zadnji bitinijski kralj je bil Nikomed IV., katerega je pontski kralj Mitrijad VI. vrgel s prestola. Rimski [[senat]] je Nikomeda vrnil na prestol. Vladal je do leta [[74 pr. n. št.]], potem pa je kraljestvo prepustil Rimski republiki. Meje rimske province Bitinije so se pogosto spreminjale, potem pa so jo priključili provinci Pont. V času [[cesar]]ja [[Trajan]]a je bil za [[guverner]]ja združenih provinc imenovan [[Plinij mlajši]] ([[103]]-[[105]]), ki nam je zapustil mnogo pomembnih informacij o rimski upravi v provincah. V [[Bizantinsko cesarstvo\|Bizantinskem cesarstvu]] je bila Bitinija ponovno razdeljena na dve provinci, ki ju je delila reka Sangarius (Sakarya). Ime Bitinija se je uporabljalo samo na zahodni del province. Vrstica 23: Danes sta najpomembnejši mesti İzmit in Üsküdar ob Bosporju nasproti [[Carigrad\|Istambula]]. == Pomembni prebivalci == * Teodozij ([[2. stoletje pr. n. št.]]), [[Grki\|grški]] [[astronom]] in [[matematik]] == Viri == [[Encyclopædia Britannica]], 11. izdaja, ki je v javni domeni Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1981, VII., 691 Vrstica 65: [[ro:Bitinia]] [[ru:Вифиния]] [[scn:Bitinia]] [[simple:Bithynia]] [[sk:Bitýnia]]

Bitinija: Razlika med redakcijama