Avogadrov zakon: Razlika med redakcijama

odstranjenih 59 zlogov ,  pred 12 leti
m
dp/slog
mBrez povzetka urejanja
m (dp/slog)
'''Avogadrov zakon''' (tudi '''Avogadrova hipotezadomneva''' in '''Avogadrovo načelo''') je [[plinski zakoni|plinski zakon]], imenovan po [[Amedeo Avogadro|Amedeu Avogadru]], ki je leta [[1811]]<ref>{{cite journal | first = Amadeo | last = Avogadro | authorlink = Amadeo Avogadro | title = Essai d'une maniere de determiner les masses relatives des molecules elementaires des corps, et les proportions selon lesquelles elles entrent dans ces combinaisons | journal = Journal de Physique | year = 1811 | volume = 73 | pages = 58-76}} [http://web.lemoyne.edu/~giunta/avogadro.html (angleški prevod)].</ref> predpostavil, da ''vsebujejo enakienake volumniprostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in pritiskutlaku enako število delcev''.
 
To pomeni, da vsebujeta enakaenaki volumnaprostornini [[vodik]]a in [[dušik]]a enako število molekul vse dotlej, dokler imata enako temperaturo in pritisktlak, in se obnašata kot [[idealni plin|idealna plina]]. V naravi idealnih plinov seveda ni. Za realne pline velja zakon samo približno, vendar dovolj natančno, da se lahko uporabi kot dobradober aproksimacijapribližek.
 
Zakon se v matematični obliki zapiše z enačbo:
 
 
:<math>\frac{V}{n} = k\,</math>
 
: <math> \frac{V}{n} = k \!\, . </math>
 
Pri čemer je
 
:''V'' = volumenprostornina plina
:''n'' = količina plina
:''k'' = konstanta
 
Najpomembnejša posledica Avogadrovega zakona je, da je konstanta idealnega plina enaka za vse pline, se pravi, da je:
 
 
:<math>\frac{p_1\cdot V_1}{T_1\cdot n_1}=\frac{p_2\cdot V_2}{T_2 \cdot n_2} = konstanta</math>
 
: <math>\frac{p_1\cdot V_1}{T_1\cdot n_1}=\frac{p_2\cdot V_2}{T_2 \cdot n_2} = konstanta\mathrm{konst.} \!\, . </math>
 
Pri čemer je
:''p'' = pritisktlak plina
:''T'' = temperatura plina
 
Pri [[standardne razmere|standardnih razmerah]]<ref>Trenutno veljavne standardne razmere, ki jih predpisuje [[IUPAC]] (Union of Pure and Applied Chemistry), so T = 0°C (273,15 K) in p = 100 kPa. Druge organizacije so standardne pogoje definirale drugače, zato so tudi vrednosti temperature in pritiskatlaka drugačne. NIST (National Institute of Standards and Technology) predpisuje standardno temperaturo 20°C in absolutni pritisktlak 101,325 kPa.</ref> (T=0°C, absolutni pritisktlak p = 101,325 kPa) je volumenprostornina enega mola idealnega plina ([[molskimolarna volumenprostornina]]) 22,414 dm<sup>3</sup>, v njem pa je 6,02214179(30)×10·10<sup>23</sup> delcev<ref>Število v oklepaju je [[standardna deviacija]] zadnjih dveh decimalnih mest.</ref> ([[Avogadrovo število]], N<sub>A</sub>).
 
==Glej tudi==
* [[Plinski zakoni]]
 
== Viri in opombe ==
{{seznam referenc}}