Grignardova reakcija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Reakcijski mehanizem |
|||
Vrstica 47:
==Sinteza Grignardovih reagentov==
Grignardovi reagenti so spojine, ki nastajajo v reakcijah med alkilnimi ali arilnimi halogenidi in kovinskim magnezijem.<ref>{{citation | author = Lai Yee Hing | year = 1981 | journal = Synthesis | volume = 1981 | pages = 585–604 | doi = 10.1055/s-1981-29537 | title = Grignard Reagents from Chemically Activated Magnesium}}</ref> Reakcija poteka tako, da se v suspenzijo magnezija v dietil etru ali tetrahidrofuranu dodaja organski halogenid. Topilo prispeva ligande, ki so potrebni za stabilizacijo organomagnezijeve spojine. Kisik in protična topila, na primer voda i alkoholi, niso zaželeni, ker reagirajo z Grignardovimi reagenti.
Začetek reakcije je ponavadi počasen, ker poteka na fazni meji med trdno snovjo in raztopino. Iniciaciji reakcije sledi obdobje indukcije, v katerem začne aktivirani magnezij reagirati z organskimi reagenti. Po indukciji postane reakcija zelo eksotemna. Najpogostejši organski reagenti so alkilni in arilni bromidi in jodidi. Uporabni so tudi kloridi, fluoridi pa so nereaktivni. Reagirajo samo s posebno aktiviranim magnezijem, na primer z [[Riekejev magnezij|Riekejevim magnezijem]].
Nekateri Grignardovi reagenti, na primer metilmagnezijev klorid, fenilmagnezijev bromid in alilmagnezijev bromid, so komercialni produkti, raztopljeni v tetrahidrofuranu ali dietil etru.
Mnogi Grignardovi reagenti tvorijo zaradi [[Schlenkovo ravnotežje|Schlenkovega ravnotežja]] različno količino diorganomagnezijevih spojin:
:2RMgX ↔ R<sub>2</sub>Mg + MgX<sub>2</sub>
===Iniciacija===
Površina kovinskega magnezija je običajno prevlečena s pasivnim slojem magnezijevega oksida (MgO), ki ga je treba odstraniti, da pride kovina v stik z zelo reaktivnim organskim halogenidom.
Za iniciranje Grignardove reakcije je več metod. Med mehanske metode spadajo drobljenje magnezija v sami reakcijski zmesi, ki poveča njegovo površino, intenzivno mešanje in uporaba [[ultrazvok]]a. Med kemijske metode spada aktiviranje magnezija z [[jod]]om, [[metil jodid]]om ali 1,2-dibromoetanom. Posebno uporaben je 1,2-dibromoetan, katerega delovanje se lahko opazuje z nastajanjem mehurčkov [[eten]]a in daje neškodljive stranske produkte:
:Mg + BrC<sub>2</sub>H<sub>4</sub>Br → C<sub>2</sub>H<sub>4</sub> + MgBr<sub>2</sub>
Ugodno delujejo tudi majhne količine živosrebrovega(II) klorida, ki [[amalgam]]ira površino magnezija in poveča njegovo reaktivnost. Poraba magnezija za iniciacijo reakcije je neznatna.
==Reakcije==
===Reakcije s karbonili===
[[Slika:Grignard with carbonyl.png|center|600px|Reakcije Grignardovih reagentov s karbonili]]
===Reakcije z elektrofili===
[[Slika:Grignard with others.png|center|500px|Reakcije Grignardovih reagentov z elektrofili]]
===Tvorba vezi s heteroatomi===
[[Slika:Organoelementgrignard.png|center|400px|Reakcije Grignardovih reagentov z neogljikovimi elektrofili]]
===Pripajanje===
Grignardov reagent je lahko vključen tudi v reakcije pripajanja. Primer: nonilmagnezijev bromid v prisotnosti železovega(III) acetilacetonata reagira z aril kloridom, tako da nastane nonilbenzojeva kislina:<ref>A. Fürstner, A. Leitner, G. Seidel (2004). "4-Nonylbenzoic Acid". Org. Synth. 81: 33-42.
</ref>
[[Slika:4nonylbenzoicacidSynthesis.svg|center|Sinteza 4-nonilbenzojeve kisline z Grignardovim reagentom]]
Dobri [[katalizator]]ji za pripajanje aril halogenidov na arilne Grignardove reagente je nikljev(II) klorid v tetrahidrofuranu (THF). Učinkovit katalizator za pripajanje alkil halogenidov je dilitijev tetrahidrokuprat (Li<sub>2</sub>CuCl<sub>4</sub>), pripravljen z mešanjem litijevega klorida (LiCl) in bakrovega(II) klorida (CuCl<sub>2</sub>) v THF. [[Pripajanje Kumada-Corriu]] omogoča sintezo stirenovih derivatov.
==Reference==
| |||